FOTO: Črnomlju so vrnili zelena pljuča

ČRNOMELJ – Ob koncu, ko se je potegnila črta, smo izvedeli, da je bilo zasajenih 22 urbanih dreves na dvanajstih lokacijah, pet pa jih še čaka na svoje mesto ob otroškem igrišču Čardak in trgovskem centru. Pobudo za ozelenitev Črnomlja je šest deklet, združenih v skupino Urbano zelenje mesta, županu Andreju Kavšku poslalo konec februarja. Ker slednji dobro ve, da se z Belokranjkami ni šaliti, kadar imajo res dobro idejo, jim je takoj odpisal: »Črnomelj moramo urediti tako, da bo zelen in obiskovalcem v navdih. Želim si prijetnega okolja za občane in vse, ki obiščejo naše mesto.«

 

Pomembna tudi za čebele

Arhitektka Danijela Kure Kastelc, krajinska arhitektka Martina Auguštin, etnologinja Petra Dichlberger, ekonomistka Polona Godina Mavrič, etnologinja Ana Kukić in geografinja Andreja Lukanič Janežič so pred oddajo pobude ugotavljale, da število dreves v mestu že dolgo upada.

»Nekatera so bila odstranjena, druga so podrle naravne ujme ali so se posušila. Območje Jurjevanjske drage so včasih obkrožali breze in topoli, pred staro lekarno so cvetele akacije, spomladi so rožnato zacvetela drevesa pred upravno enoto, pred kulturnim domom so bila drevesa, ki so dopolnjevala arhitekturo in sooblikovala javni prostor,« so povedala dekleta in dodala: »Drevesa v mestih so izjemno pomembna, saj ohlajajo in čistijo zrak, dajejo senco, zadržujejo padavine in imajo velik vpliv na kakovost bivanja. Vloga drevja narašča v vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih, kot so zelo visoke temperature, dolga sušna obdobja in močni nalivi. Poleg tega imajo velik simbolni pomen, saj sooblikujejo kulturno krajino in prepoznavnost območja, so vedute, zbirališča, dajejo pomen sakralnim in posvetnim prostorom, določajo imena ulicam, so navdih in opomnik preteklih dogodkov. Ne nazadnje ne smemo spregledati vloge, ki jo imajo medonosna drevesa za življenje čebel.«

Odstranjenih dreves v Črnomlju že vrsto let niso nadomeščali z novimi. »Tako je naše mesto z vsakim padlim drevesom postajalo bolj sivo, vroče in neprijazno. Prebivalci smo več let nemo opazovali in čakali spremembe na bolje, ob zadnjih podrtih drevesih in obrezovanju pa smo se povezali v skupino, da bi s svojimi predlogi konstruktivno prispevali k ponovni ozelenitvi Črnomlja.« Podpisnice in njihovi somišljeniki so bili v primeru podpore pristojnih pripravljeni ponuditi svojo strokovno pomoč, prostovoljno aktivno delo, organizirati posamezne akcije, ozaveščati in obveščati javnost ter iskati sponzorje in donatorje za nova drevesa.
 

Z združenimi močmi

Pred nekaj dnevi so prostovoljci zasadili lopate v zemljo. »Laški topol, vrba žalujka, ostrolistni javor, ameriški ambrovec, lipa, okrasna hruška, robinija, javor, kroglasti ostrolistni javor, navadni divji kostanj in povešava breza so vrste, ki so našle dom v Črnomlju. Pri izvedbi akcije smo naleteli na zelo močan in pozitiven odziv javnosti, kmalu so nas podprle tudi Občina Črnomelj, Krajevna skupnost Črnomelj in druge javne institucije. Finančno so nas podprli tudi podjetja in posamezniki iz lokalnega okolja,« nam je povedala Danijela Kure Kastelc, njena kolegica Polona Godina Mavrič pa je dodala: »Z zbranimi donacijami nam je uspelo pokriti vse stroške nakupa sadik. Te bomo označili s tablicami z imeni donatorjev. Za izvedbo zahtevnejših del je poskrbela Komunala Črnomelj, pri akciji pa se nam je pridružila tudi več kot stotnija prostovoljcev, članov gasilskega, čebelarskega in planinskega društva, ribiških družin, dijaki srednjih šol, člani krajevne skupnosti, župan mesta in številni drugi. Drevesa smo sadili na ducat lokacijah v mestu.«

Ana Kukić je ob koncu povzemala: »Kdo bi si mislil? Pred mesecem in pol smo se sestale na prvem delovnem sestanku, si nadele ime, zrisale celo logotip, spisale pobudo za kabinet župana in začrtale prve smernice za ponovno ozelenitev mesta. Nato smo zbirale ponudbe sadik, čeprav smo imele na računu nekaj sto evrov in so mnogi menili, da prehitevamo, da smo preveč ambiciozne. Pa smo vztrajale in začele zbirati donacije. Vse sadike, gre za več kot štiri tisoč evrov, so financirane iz sredstev, ki so jih prispevali podjetja, društva, institucije in posamezniki.«