ARHEOLOŠKE RAZISKAVE
FOTO: Dragocena zaponka je šla iz roda v rod
Arheologi so nad rimskimi ostanki insule ob Drami odkrili temelje stavbe za šport in zabavo iz 17. stoletja, v kateri je bila kasneje mestna žitnica.
Odpri galerijo
Izkopavanja v Emonski insuli XXXVII FOTOGRAFIJE: MATIJA LUKIĆ
Ostanki dveh lesenih vodnjakov, skoraj cela antična amfora in vrček za pitje v enem od njiju, keramični balzamarij, talni mozaiki iz 3. do 4. stoletja, ročni mlinček za žito, zaponka iz predemonskega obdobja, vojaška falera iz modrega stekla. To so najpomembnejše najdbe, ki so jih arheologi odkrili med trimesečnim raziskovanjem nekdanjih naselij v antični Emoni vzdolž Erjavčeve ulice. Ta predel je pomemben, saj gre za eno zanimivejših najdišč sredi nekdanje Emone, del širšega območja z med seboj tesno povezanimi 47. emonskimi insulami, pomanjšanimi različicami današnjih mestnih četrti.
Arheološke raziskave, ki potekajo že od marca, so se zaradi dežja močno zavlekle, dela so morali večkrat ustaviti, že odkopane predele pa prekrivati s plastičnimi ponjavami. Odpadlo je več vodstev za skupine obiskovalcev, saj je bil teren preveč razmočen.
Matej Draksler je povedal, da je tako dobro ohranjena amfora v Ljubljani redkost, oba vodnjaka pa izvirata iz časov, ko so se Rimljani šele pripravljali na gradnjo insul. Iz ostankov lahko sklepa, da so ju antični inženirji naredili iz hrastovih sodov, jim odbili dno in jih nalagali drug na drugega do globine, ko so naleteli na podtalnico.
Da je bila ta blizu površine, imamo dokaze iz novejšega časa: med prenovo ljubljanske Opere so namreč večkrat naleteli na podtalnico, ki še danes teče od Rožnika proti Cankarjevemu domu in Kongresnemu trgu, kjer so že pred časom našli devet antičnih vodnjakov. O vojaški navzočnosti priča falera s podobo cesarja Klavdija, izdelana iz modrega stekla. Takšne so bile v Rimskem cesarstvu izredno redke, vojaki so jih dobili kot priznanje za posebne dosežke in jih na oklepu nosili le ob posebnih priložnostih.
Od vrednejših predmetov je omembe vredna okrašena koščena lasnica, zanimivi pa so tudi rdeče obarvani ostanki stenskega ometa, ki je krasil enega od prostorov. V gradbenem zasutju komunalne infrastrukture so našli srebrno žlico in naleteli na polovico ročnega mlina. Rimljani so ga uporabljali za mletje žita v gospodinjstvu, saj so žito tako precej lažje zmleli kot z žrmljami, ko je bilo treba mleti zrna s tolčenjem kamna ob kamen. Našli so še ostanke antične peči ter ostanek rimske čelade s perjanico, kar kaže na to, da so naselbino obiskovali ali pomagali graditi rimski vojaki.
V globljih arheoloških slojih so naleteli na zaponko – fibulo iz obdobja med 2. in 1. stoletjem pred našim štetjem, torej iz časa, ko Emone tam še ni bilo. Takšne so nosili na območju, kjer so v času mlajše železne dobe živeli Kelti. Najverjetneje je bil to precej dragocen predmet, ki se je prenašal iz roda v rod in končal na obleki Emonca v insuli, zgrajeni dve stoletji kasneje.
Sicer pa so v eni od jam našli še antične ostanke posode na treh nogah, ki so jo uporabljali za pripravo hrane, pa bronast prstan brez okrasnega kamna in ustje ter ostenje kuhinjskega lonca, najbrž izdelanega v Emoni, o čemer pričajo odkriti ostanki lončenih peči. Maja so odkrili kozmetično žličko iz kosti, ki so jo uporabljali za mešanje krem in kozmetičnih pripravkov, koščen držaj noža z okrasom koncentričnih krogov, keramični balzamarij za shranjevanje dragocenejših kozmetičnih tekočin (ti so bili redkejši kot stekleni), pred iztekom del pa še kamnito bazo za steber kot del zidu severnega pročelja insule. To daje slutiti, da je bila insula morda v nekem obdobju na severu zamejena s stebriščem.
Nad antičnimi arheološkimi plastmi so najprej naleteli na izjemno dobro ohranjene temelje večjega objekta, ki ga Janez Vajkard Valvazor omenja sredi 17. stoletja. Iz zgodovinskih arhivov je znano, da je bila v 18. stoletju tam velika trinadstropna hiša, v kateri so se odvijale veselice, razne igre z žogo, plesi, sabljaški turnirji ... Ko so igrišče preselili drugam, so objekt zaradi velikosti in primernosti spremenili v stanovsko žitnico.
Ker so arheologi pred časom ob prenovi Slovenske ceste v križišču z Erjavčevo cesto odkrili vzhodni del temeljev opisane stavbe, ob njej pa vodnjak, sklepajo, da je bil v 18. stoletju tam tudi manjši urejen trg. Kljub dobri ohranjenosti bodo temelje severne fasade nekdanjega javnega objekta le dokumentirali, nato pa odstranili, saj so napoti novi komunalni infrastrukturi.
Prav tako bodo odstranili ostanke rimske ceste, ohranili pa rimsko kloako, ki je pod njo odvajala komunalne odplake proti Ljubljanici. Na cesti so doslej sicer odkrili več antičnih novcev, ki so jih na njej izgubili rimski vojaki ali tamkajšnji stanovalci in trgovci.
Več najdb si obetajo pri razkopavanju Igriške ulice, ki bo prišla na vrsto v poletnih mesecih, odvisno od načrtov mestnih oblasti, kdaj bodo nadaljevali prenovo komunalne in cestne infrastrukture.
Arheološke raziskave, ki potekajo že od marca, so se zaradi dežja močno zavlekle, dela so morali večkrat ustaviti, že odkopane predele pa prekrivati s plastičnimi ponjavami. Odpadlo je več vodstev za skupine obiskovalcev, saj je bil teren preveč razmočen.
Nenavadne najdbeArheologi so pri številnih najdbah dostikrat v dilemi predvsem pri določanju starosti posameznega artefakta. Marsikateri novec je namreč precej umazan in dotrajan, tako da včasih konkretnejše odgovore dobijo šele po dodatni obdelavi v muzejskih delavnicah. Ko gre za predmete iz kosti, kot v primeru perforiranega roga iz insule XXXVII, pa so še previdnejši – še zlasti če jih najdejo v plasteh izpred emonskih časov.
Vodnjak iz hrastovih sodov
V 37. insuli, ki je bila vzhodno od Cankarjevega doma, so raziskave zaradi slabega vremena končali šele 22. maja. Prav pred iztekom del so naleteli na največje odkritje, ostanka dveh lesenih vodnjakov iz začetka prvega stoletja. Imela sta približno meter premera, med blatom so v enem od njiju našli ostanke lesa in skoraj popolnoma ohranjeno amforo za olje ali vino in glineni vrček za pitje.Keramični balzamarij
Matej Draksler je povedal, da je tako dobro ohranjena amfora v Ljubljani redkost, oba vodnjaka pa izvirata iz časov, ko so se Rimljani šele pripravljali na gradnjo insul. Iz ostankov lahko sklepa, da so ju antični inženirji naredili iz hrastovih sodov, jim odbili dno in jih nalagali drug na drugega do globine, ko so naleteli na podtalnico.
Ob Drami so lepo vidni novoveški temelji stavbe, v kateri je bilo najprej igrišče, kasneje pa žitnica.
Da je bila ta blizu površine, imamo dokaze iz novejšega časa: med prenovo ljubljanske Opere so namreč večkrat naleteli na podtalnico, ki še danes teče od Rožnika proti Cankarjevemu domu in Kongresnemu trgu, kjer so že pred časom našli devet antičnih vodnjakov. O vojaški navzočnosti priča falera s podobo cesarja Klavdija, izdelana iz modrega stekla. Takšne so bile v Rimskem cesarstvu izredno redke, vojaki so jih dobili kot priznanje za posebne dosežke in jih na oklepu nosili le ob posebnih priložnostih.
Čudovita kostna lasnica
Ročni mlinček je olajšal delo
Sicer pa so že marca našli ostanke talnih mozaikov iz keramičnih tlakovcev v dveh ločenih prostorih, ki so bili v 3. in 4. stoletju najverjetneje del trgovskih ali obrtniških objektov. Naleteli so še na številne fragmente rimske lončenine in stekla, posamezne bolj ali manj ohranjene srebrne in bronaste novce ter predmete, izdelane iz kovine ali kosti.Polovica antičnega ročnega mlinčka za mletje žita
Od vrednejših predmetov je omembe vredna okrašena koščena lasnica, zanimivi pa so tudi rdeče obarvani ostanki stenskega ometa, ki je krasil enega od prostorov. V gradbenem zasutju komunalne infrastrukture so našli srebrno žlico in naleteli na polovico ročnega mlina. Rimljani so ga uporabljali za mletje žita v gospodinjstvu, saj so žito tako precej lažje zmleli kot z žrmljami, ko je bilo treba mleti zrna s tolčenjem kamna ob kamen. Našli so še ostanke antične peči ter ostanek rimske čelade s perjanico, kar kaže na to, da so naselbino obiskovali ali pomagali graditi rimski vojaki.
200
let starejša od Emone je zaponka iz Erjavčeve.
let starejša od Emone je zaponka iz Erjavčeve.
V globljih arheoloških slojih so naleteli na zaponko – fibulo iz obdobja med 2. in 1. stoletjem pred našim štetjem, torej iz časa, ko Emone tam še ni bilo. Takšne so nosili na območju, kjer so v času mlajše železne dobe živeli Kelti. Najverjetneje je bil to precej dragocen predmet, ki se je prenašal iz roda v rod in končal na obleki Emonca v insuli, zgrajeni dve stoletji kasneje.
Fibula iz predemonskih časov
Sicer pa so v eni od jam našli še antične ostanke posode na treh nogah, ki so jo uporabljali za pripravo hrane, pa bronast prstan brez okrasnega kamna in ustje ter ostenje kuhinjskega lonca, najbrž izdelanega v Emoni, o čemer pričajo odkriti ostanki lončenih peči. Maja so odkrili kozmetično žličko iz kosti, ki so jo uporabljali za mešanje krem in kozmetičnih pripravkov, koščen držaj noža z okrasom koncentričnih krogov, keramični balzamarij za shranjevanje dragocenejših kozmetičnih tekočin (ti so bili redkejši kot stekleni), pred iztekom del pa še kamnito bazo za steber kot del zidu severnega pročelja insule. To daje slutiti, da je bila insula morda v nekem obdobju na severu zamejena s stebriščem.
Okrogli vodnjak z ohranjeno amforo in glineno čašo
Temelji nekdanje žitnice
Rene Masaryk iz skupine Stik, ki skupaj s podjetjem PJP znotraj Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano in pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljane izvaja arheološka izkopavanja na območju Erjavčeve ulice, je dejal, da od aprila kopljejo tudi na robu naslednje insule nasproti Drame. Ta sicer v večjem delu leži pod Dramo, zato bodo lahko raziskali le njene robne predele.Nad antičnimi arheološkimi plastmi so najprej naleteli na izjemno dobro ohranjene temelje večjega objekta, ki ga Janez Vajkard Valvazor omenja sredi 17. stoletja. Iz zgodovinskih arhivov je znano, da je bila v 18. stoletju tam velika trinadstropna hiša, v kateri so se odvijale veselice, razne igre z žogo, plesi, sabljaški turnirji ... Ko so igrišče preselili drugam, so objekt zaradi velikosti in primernosti spremenili v stanovsko žitnico.
Perforiran rog
Ker so arheologi pred časom ob prenovi Slovenske ceste v križišču z Erjavčevo cesto odkrili vzhodni del temeljev opisane stavbe, ob njej pa vodnjak, sklepajo, da je bil v 18. stoletju tam tudi manjši urejen trg. Kljub dobri ohranjenosti bodo temelje severne fasade nekdanjega javnega objekta le dokumentirali, nato pa odstranili, saj so napoti novi komunalni infrastrukturi.
Prav tako bodo odstranili ostanke rimske ceste, ohranili pa rimsko kloako, ki je pod njo odvajala komunalne odplake proti Ljubljanici. Na cesti so doslej sicer odkrili več antičnih novcev, ki so jih na njej izgubili rimski vojaki ali tamkajšnji stanovalci in trgovci.
Več najdb si obetajo pri razkopavanju Igriške ulice, ki bo prišla na vrsto v poletnih mesecih, odvisno od načrtov mestnih oblasti, kdaj bodo nadaljevali prenovo komunalne in cestne infrastrukture.
Polovica antičnega ročnega mlinčka za mletje žita
