FOTO: Festival piva in veslanja, pod drevesi pa knjižnica

Prvi petek v avgustu praznujemo svetovni dan piva. Tako so v Kostanjevici na Krki minuli vikend pripravili Resslov festival piva in privabili 17 pivovarjev iz širne Slovenije, sosednje Hrvaške in Avstrije. Hkrati so predstavili kostanjeviško čolnarsko kulturo, ki je ena najbogatejših in najlepših v Sloveniji. Čeprav jo je organizatorjema, Mestni čolnarni Kostanjevica na Krki in Pivovarni Ressel iz Podbočja, malce zagodlo vreme, saj je reka Krka zaradi dežja narasla, popoldne pa sta se z neba usuli dve plohi, to obiskovalcev ni preveč zmotilo.



V tradicionalni veslaški regati je kljub visoki vodi in hitrejšemu toku nastopilo šest čolnov. Obiskovalci smo imeli kaj videti, saj se je hitro pokazalo, kdo obvladuje veslanje na nemirni vodi. Vožnja okoli otoka se je pokazala za kar zahtevno, čeprav pot okoli slovenskih Benetk meri le 1500 metrov. Poleg omenjenega Resslovega piva so pivovarji malih, t. i. kraft pivovarn dali obiskovalcem v pokušino kar 28 vrst piv. Od temnih, svetlih do takih z bolj izrazitim okusom. Vsak je zagotovo našel svoje.

Kostanjeviški čolnar in hranitelj čolnarske kulture Marjan Jerele je v sklopu festivala predstavil tradicionalni kostanjeviški čoln: »Gre za stoletja star model, njegovega izvora pa še ne poznamo natančno. Gre za čoln z ravnim dnom, ki so ga domačini, stanujoči na otoku, uporabljali za ribolov, prevoz ljudi in tovora in seveda za rekreacijo.« Tradicija se je ohranila do danes. Če vas pot zanese v Kostanjevico, boste morda z mostu uzrli kak potopljeni čoln. Brez skrbi, ima lastnika, ki ga bo spomladi dvignil, očistil in se zapeljal naokoli.



Sicer je kostanjeviške čolne že pred drugo svetovno vojno izdeloval mojster Alojz Gruden. »Stvar je premislil in čoln posodobil ter polepšal. Prednji del dna je ukrivil navzgor in dvignil, prav tako je stranice upognil v špico. Tako je izboljšal plovne lastnosti in ga polepšal,« je povedal Jerele. Tako je danes Grudnov kostanjeviški čoln lep primer posodobljenega tradicionalnega plovila.
Teden pred festivalom so Kostanjevico obiskali glasbeniki iz Nancyja, mesteca na severu Francije zahodno od Strassburga. To so bili šolani glasbeniki, ki so nastopili tudi v Ljubljani na Metelkovi. V Kostanjevico so pred leti po naključju zašli na balonarski festival. In se z veseljem vrnili.



V zadnjem času se je po evropskih manjših mestih razširil običaj ustanavljanja knjižnic pod drevesom, kjer lahko sedemo na stol, ležalnik, vzamemo v roke knjigo in beremo. Ko končamo, knjigo vrnemo in odidemo naprej.  Morjeplovec Jože Mušič, ki je z jadrnico objadral svet in potovanje popisal v knjigi Melodije vetra, je pred časom namignil Jereletu, da je nekaj takih knjižnic opazil tudi v marinah. Blejski pletnar Logar je Jereletu v ta namen podaril 60 let star čoln, ki ni bil več za na vodo. Jerele ga je pod drevesi na svojem travniku ob Krki postavil pokonci in vanj zložil knjige. Tako je nastala čolnarska knjižnica pod drevesom, ki je prvim obiskovalcem priklicala nasmeh na obraz. Septembra kostanjeviški čolnarji pripravljajo veliko mednarodno razstavo plovil in so že povabili vse naše izdelovalce lesenih čolnov, prišli bodo tudi mojstri iz Hrvaške in Avstrije.