FOTO: Gradili stadion, dobili le ribnik

SEVNICA – »Sevniška sramota ... Odraz nesposobnosti ... Kdo bo plačal za slabo opravljeno delo ...« Takšni in podobni zapisi se te dni pojavljajo na družabnem omrežju, nanašajo pa se na gradnjo atletskega stadiona v središču Sevnice. Letos bi morali izbrati izvajalca za gradnjo stadiona, a še pripravljalna dela niso zaključena. Stabilizacija terena, kot so poimenovali prvo fazo izgradnje, se je po opravljenih delih v lanskem letu spremenila v popolno nestabilizacijo: počen in dvignjen oporni zid, drsenje zemlje, na celotnem platoju pa voda, v kateri čofotajo račke. V vodi so tudi stanovalci bližnje Prahove hiše, ki jih ob deževju zaliva, čeprav jih pred začetkom gradnje ni nikoli.

Občina Sevnica se zdaj prvenstveno ukvarja s tem, kako bo zavarovala edino hišo, ki je ostala na robu gradbišča. »Trenutno so v zaključni fazi izdelava dodatne drenaže, vgradnja kanalet in izvedba odprtega tlakovanega jarka,« so pojasnili iz kabineta župana Srečka Ocvirka. Kdaj pa bo zgrajen stadion in za koliko se bo gradnja zaradi zapletov podražila? Občina diplomatsko odgovarja, da je »zaradi nepredvidenega odziva terena na že izvedeno stabilizacijo z globokimi drenažami v lanskem letu zdaj najprej načrtovan projekt dodatne priprave in dodatne sanacije pobočja«.
 

Nepredviden odziv terena

O gradnji atletskega stadiona so v Sevnici začeli razmišljati leta 2007, ko so zaradi izgradnje HE na Savi tekači izgubili krožno atletsko stezo na Savski cesti. Občina je iskala rešitev in kot optimalna lokacija se je pokazala Radna pri Boštanju. Ker se je vsem zdela ta lokacija nekoliko odmaknjena, so se družno zavzeli za gradnjo stadiona pod Hrasti v središču Sevnice, kjer so bili mestni vrtički. Za to lokacijo je vsak laik vedel, da je močvirnata in vodnata, sicer bi tri hektare veliko parcelo v središču mesta že zdavnaj pozidali. Pa ne le laiki, tudi geotehnično poročilo, pridobljeno leta 2008, je opozarjalo, da bodo za sanacijo nestabilnega terena zaradi vpliva zalednih vod potrebna znatna finančna sredstva, šele nato se bo lahko začela gradnja. O tem je januarja naslednje leto župan Srečko Ocvirk spregovoril na seji odbora za šport. Povedal je, da so bile opravljene različne študije gradnje atletskega stadiona pri bazenu. »Izkazalo se je, da je gradnja stadiona izjemno draga in zaradi lastnosti terena neprimerna,« je takrat povedal Ocvirk. A odbor je potrdil omenjeno lokacijo, prav tako občinski svet.

V naslednjih letih je občina za 510.000 evrov odkupila dve stanovanjski hiši in tri hektarje zemljišč. Pred petimi leti je na delu lokacije za 40.000 evrov uredila začasno travnato nogometno igrišče, katerega življenjska doba je bila dve leti. Kar 400.000 evrov je bila občina pripravljena vložiti tudi v ureditev začasne atletske steze, a so bili atleti pripravljeni počakati na izgradnjo stadiona.

Pred dvema letoma je I.S.B., inženirsko statični biro, d. o. o., Metoda Krajnca iz Maribora izdelal projektno dokumentacijo za stabilizacijo pobočja v območju atletskega stadiona. Lani naj bi domače gradbeno podjetje Rafael v treh mesecih za 370.000 evrov to stabilizacijo, ki je obsegala odvodnjavanje območja z globokimi drenažami in drenažnimi rebri, izgradnjo podporne konstrukcije in terasastih naravnih tribun, tudi opravilo. Kmalu po izgradnji se je na enem delu dvignil pokrov 150-metrskega opornega zidu, glavne težave pa so nastopile junija lani, ko je del brežine začel drseti, oporni zid pa je počil. Narejeni sta bili dodatna kamnita peta s piloti in dodatna drenaža, nato so dela zaradi težav zastala.

Marca letos je projektant Metod Krajnc posredoval vmesno poročilo glede nestabilnosti terena in ugotovil, da bo na delu, kjer je plazenje, treba zgraditi sidrano pilotno steno, o čemer so strokovnjaki govorili že pred desetimi leti, a so se v Sevnici raje odločili za cenejšo varianto opornega zidu. Projektant je krivdo za nastale težave v glavnem naprtil lanskemu junijskemu deževju, saj da »niso pričakovali, da se bo nivo vode tako hitro povišal«. Občina Sevnica je naročila dodatna mnenja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. »Projekt bo skladno z ugotovitvami in priporočili obeh strokovnih mnenj nadaljeval Metod Kranjc,« so povedali na občini.

Geologi dvomijo

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, oddelek geotehnika, je svoje mnenje in stališča posredoval aprila. V obsežni dokumentaciji stabilizacije terena pogrešajo fotografsko dokumentacijo gradnje in izgradnje globokih drenažnih reber za zidom, ki so ključni za nadzorovanje gladin podzemne vode in stabilnosti pobočja. »Med fotografijami ni niti ene, ki bi pokazala, kako in kdaj so bila izvedena rebra v pobočju, saj bi že izvedba zagatnic (betonskih ali jeklenih pilotov, op. p.) globine osmih metrov morala pritegniti pozornost.« Ugotavljajo tudi, da so vse sonde izkazovale visoke gladine podzemne vode, vendar pa te izmerjene gladine niso bile ustrezno upoštevane v izračunih varnosti. »Med dokumenti pogrešamo načrt z grafičnim prikazom poteka drenaže za zajem podtalne vode in odvoda te, kot je bila (če je bila) drenaža med deli izvedena,« navajajo v svojem mnenju. Na fakulteti glede na razpoložljivo dokumentacijo dvomijo o tem, ali je bilo vse narejeno tako, kot je bilo zapisano v projektu, saj fotografski material za nekatere posege ne obstaja. »Gre za pogumno rešitev, ki računsko ni bila ustrezno dokazana,« pravijo na fakulteti in dodajajo, da je bila »izbrana varianta z nizkim opornim zidom in drenažnimi rebri cenovno privlačna, v geološkem pogledu pa zasnovana na premajhnem obsegu raziskav in premalo zanesljivih geotehničnih podatkih«.