FOTO: Klavrni konec koprskega ponosa

In kako se je zgodba sploh začela? V povojnem obdobju so na Krasu iskali možnosti za razvoj nove industrije ter kljub deljenim mnenjem in dvomom o upravičenosti in možnosti proizvodnje motornih koles se je ideja načrtovalcev nove tovarne julija 1954 uresničila s podpisom sklepa o ustanovitvi tovarne motornih koles v Sežani. Že naslednji mesec se je v dokumentih prvič pojavilo ime Tomos – TOvarna MOtornih koles Sežana. Tovarno so nato zgradili v Kopru, ki je že postajalo glavno središče primorske industrije.

Izdelovali tudi vlečnice

Tomosovi glavni izdelki so bili mopedi, izdelovali pa so tudi zunajkrmne motorje, črpalke in stabilne motorje ter celo žage in vlečnice. Med letoma 1959 in 1972 so proizvajali avtomobile citroën za jugoslovanski trg, iz te kooperacije je leta 1972 skupaj z Iskro nastalo podjetje Cimos.


Začeli so z licenčno pogodbo, ki jo je prvi direktor Franc Pečar podpisal z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch. Ustrezala je Tomosovim proizvodnim načrtom, saj so v Puchu proizvajali ekonomična in robustna motorna kolesa, primerna za neurejene in strme ceste. Puch naj bi Tomosu ponudil ugodne licenčne pogoje tudi zaradi dvoma o uspešni osamosvojitvi tovarne.
Zasilne prostore so uredili konec leta 1954, in že naslednje leto so začeli v njih sestavljati motorna vozila. Novo tovarniško halo so začeli graditi takoj ob ustanovitvi, a gradnja se je zavlekla do leta 1959, ko je novo tovarno uradno odprl predsednik SFRJ Josip Broz - Tito.

Začetki lastnega razvoja mopedov segajo v pozna 50. leta, ko so nastale številne izpeljanke mopeda puch MS 50 s skupnim imenom colibri. Prvi colibriji so imeli oznako VS 50, pozneje pa so dobili oznake od 01 do 013. Leta 1959 so izdelali že več kot 17.000 colibrijev in sklenili pogodbo za prvi večji izvoz na Švedsko. Najuspešnejši med colibriji je bil tip 12, njegova izpeljanka colibri T 12 iz leta 1961 je postala najbolj priljubljeni moped pri nas.

Prvi izdelek, ki so ga sestavili v Tomosu, je bil motor tomos puch SG 250. Leta 1955 so jih izdelali 137, prav tako so že prvo leto sestavili 124 skuterjev RL 125 in sto mopedov. Vzporedno z licenčno proizvodnjo je Tomos že v začetku vse svoje moči osredotočil v lastni razvoj serijskih modelov.

Priljubljeni APN

V začetku 60. let so raziskave trga pokazale, da zanimanje za težja motorna kolesa v Evropi upada, zato so v Tomosu svoj proizvodni program motornih koles priredili in se usmerili izključno v izdelavo dvotaktnih motorjev prostornine 50 ccm. Za sistematičen in organiziran razvoj so leta 1962 ustanovili Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je pozneje razvil v sodobno opremljen Inštitut Tomosa. V 60. letih je bilo najplodnejše obdobje Tomosa, ki se je raztegnilo tudi v naslednje desetletje.

V 70. letih so poslali na trg številne nove modele motornih koles colibri, model z oznako 14V pa je že imel vgrajen motor Tomosove lastne konstrukcije. Po letu 1973 so imela vsa Tomosova motorna kolesa in kolesa s pomožnim motorjem vgrajene motorje lastne konstrukcije. V tem obdobju so razvili colibri 15 z močnejšim motorjem, ki se je po zmogljivosti že močno približal motornim kolesom.

Zaradi višjega standarda se je v 70. letih povečalo število mlajših kupcev mopedov, ti so se ozirali za avtomatiki in mopedi iz družin A-OS, A-ON in APN. Zlasti slednji so postali med njimi posebno priljubljeni, zato so v Tomosu izdelali njihove posebne izvedenke z visokim krmilom, sedežem s hrbtnim naslonjalom, stranskimi torbami in veliko kroma.
Celotni program dvokolesnih vozil se je s posodobitvami v 80. letih znova postavil ob bok svetovni konkurenci. Prvi od izdelkov novega programa je bil APN 6, ki so ga predstavili leta 1981, predstavnik nove generacije Tomosovih motornih koles tega obdobja pa je tomos BT 50 iz leta 1985, ki je bil opremljen z litimi platišči in smernimi kazalci. Na osnovi tega modela so pozneje izdelali tomos ATX 50 C v terenski izvedbi.

Štiriindvajsetega oktobra 2012 so mediji objavili, da podjetje seli proizvodnjo motorjev v tujino, a to se ni zgodilo, 23. novembra 2015 so Tomos prodali celjskemu podjetju MPO Kabel, 3. januarja letos pa je tovarna končala v stečaju.