NAJBOLJŠI ROMAN
FOTO: Kresnik v roke Bronji Žakelj
Žirija Delove nagrade za najboljši slovenski roman preteklega leta kresnik je razglasila nagrajenca: roman Belo se pere na devetdeset.
Odpri galerijo
Dobitnica nagrade kresnik je Bronja Žakelj. FOTO: Matej Družnik
LJUBLJANA – Prejemnica 29. Delove literarne nagrade kresnik je Bronja Žakelj z romanom Belo se pere na devetdeset.
Kresni večer s slovesno razglasitvijo dobitnika Delove nagrade za najboljši slovenski roman preteklega leta in prižigom kresnega ognja je bil tradicionalno na Cankarjevem vrhu na Rožniku.
Po enourni klavzuri v Cankarjevi sobi je žirija laskavi naziv najboljšega romana z letnico izida 2018 dodelila Bronji Žakelj, avtorici romana Belo se pere na devetdeset, in odločitev pospremila z besedami: »V kako boleče tesnem objemu sta lahko mehka nežnost in neizmerna surovost bivanja. Pisateljica Bronja Žakelj s pretresljivim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset zmore nekaj, kar obvladajo le redki: po najbolj žalobnih meandrih življenja vodi v jeziku, ki veselo žgečka, tudi hudomušno in z ironijo. Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti. Medtem ko prostodušno pripoveduje o vsem hudem, s čimer ji ne prizanaša življenje, nas opomni na pravo resnico človeštva: človek je tako boleče sam, odrasel človek velikokrat odpove prej kot otrok. Bronja Žakelj tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem umetelni kratki stavki, veliko smeha in solz.«
Znova petčlanski žiriji je letos predsedovala Delova novinarka zunanjepolitične redakcije Mimi Podkrižnik, v njej pa so sodelovali še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj, dosedanji predsednik dr. Tone Smolej in dr. Alen Albin Širca, oba z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo filozofske fakultete.
Program sta povezovala reper Jose in Vesna Milek, ki je tudi vodila pogovore s peterico najboljših. Igrali so nam Katice, Marko Brdnik in Uroš Rakovec ter Ana Bezjak Quartet.
Na svetovni dan knjige, 23. aprila, je bila izbrana deseterica nominirancev, mesec dni pozneje pet finalistov. Poleg Belo se pere na devetdeset Žakljeve so bili tu še Medsočje Mirta Komela, Pogodba Mojce Širok, Najlepša neznanka svetloba Vladimirja P. Štefaneca in Brez imena Janija Virka.
Lani je nagrado kresnik za roman In ljubezen tudi prejel Drago Jančar, leto poprej za Figo Goran Vojnović (tudi 2009 in 2013), leta 2016 za Otroštvo Miha Mazzini, leta 2015 pa Andrej E. Skubic (prav tako leta 2000 in 2012). Doslej so jo prejeli tudi Davorin Lenko (2014), Drago Jančar (1999, 2001 in 2011), Tadej Golob (2010), Lojze Kovačič (prvič 1991 in drugič 2004 posmrtno), Feri Lainšček (1992 in 2007), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva in Štefan Kardoš.
Kresni večer s slovesno razglasitvijo dobitnika Delove nagrade za najboljši slovenski roman preteklega leta in prižigom kresnega ognja je bil tradicionalno na Cankarjevem vrhu na Rožniku.
Po enourni klavzuri v Cankarjevi sobi je žirija laskavi naziv najboljšega romana z letnico izida 2018 dodelila Bronji Žakelj, avtorici romana Belo se pere na devetdeset, in odločitev pospremila z besedami: »V kako boleče tesnem objemu sta lahko mehka nežnost in neizmerna surovost bivanja. Pisateljica Bronja Žakelj s pretresljivim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset zmore nekaj, kar obvladajo le redki: po najbolj žalobnih meandrih življenja vodi v jeziku, ki veselo žgečka, tudi hudomušno in z ironijo. Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti. Medtem ko prostodušno pripoveduje o vsem hudem, s čimer ji ne prizanaša življenje, nas opomni na pravo resnico človeštva: človek je tako boleče sam, odrasel človek velikokrat odpove prej kot otrok. Bronja Žakelj tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem umetelni kratki stavki, veliko smeha in solz.«
Dobitnica nagrade kresnik je Bronja Žakelj. FOTO: Matej Družnik
Znova petčlanski žiriji je letos predsedovala Delova novinarka zunanjepolitične redakcije Mimi Podkrižnik, v njej pa so sodelovali še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, publicistka in prevajalka Mateja Komel Snoj, dosedanji predsednik dr. Tone Smolej in dr. Alen Albin Širca, oba z oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo filozofske fakultete.
Program sta povezovala reper Jose in Vesna Milek, ki je tudi vodila pogovore s peterico najboljših. Igrali so nam Katice, Marko Brdnik in Uroš Rakovec ter Ana Bezjak Quartet.
Na svetovni dan knjige, 23. aprila, je bila izbrana deseterica nominirancev, mesec dni pozneje pet finalistov. Poleg Belo se pere na devetdeset Žakljeve so bili tu še Medsočje Mirta Komela, Pogodba Mojce Širok, Najlepša neznanka svetloba Vladimirja P. Štefaneca in Brez imena Janija Virka.
FOTO: Matej Družnik
Lani je nagrado kresnik za roman In ljubezen tudi prejel Drago Jančar, leto poprej za Figo Goran Vojnović (tudi 2009 in 2013), leta 2016 za Otroštvo Miha Mazzini, leta 2015 pa Andrej E. Skubic (prav tako leta 2000 in 2012). Doslej so jo prejeli tudi Davorin Lenko (2014), Drago Jančar (1999, 2001 in 2011), Tadej Golob (2010), Lojze Kovačič (prvič 1991 in drugič 2004 posmrtno), Feri Lainšček (1992 in 2007), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva in Štefan Kardoš.
Kresnik. FOTO: Matej Družnik
