FOTO: Krvavice so različne od vasi do vasi

V Kostanjevici na Krki, slovenskih Benetkah, so minuli konec tedna okušali, ocenjevali in opevali vse dobrote tradicionalnih domačih kolin. Za tiste, ki tega ne vemo, nam je predsednik Društva Domače koline Franc Kovačič pojasnil, da je njihovo združenje, ki ima več kot sto članov, specifično v slovenskem prostoru prav zato, ker obuja dediščino kolin, kamor spadajo krvavice, pečenice, tlačenka, mesene klobase za kuhanje. »Pozor,« poudari Franc, »to niso kranjske klobase, ampak prave mesenke. Kranjske so namreč obarjene, mesene pa ne.« Poleg naštetih dobrot h kolinam spadajo še ocvirki in slane potice.

Paradne koline so krvavice

Vse našteto so predstavili tudi letos na tradicionalnem 19. ocenjevanju domačih kolin. Na njem je sodelovalo 70 ljubiteljev domačih kolin, ki so poslali kar 150 vzorcev, kar je več kot lani. »Največ, kar 36, je bilo vzorcev krvavic. Tako kot običajno, saj gre za paradno kolino.« A letos so sodelujoči poslali tudi 33 mesenih klobas, 15 pečenic, 11 vzorcev tlačenk, 8 potic in 11 vzorcev ocvirkov.

Kovačič je poudaril, da so prispeli vzorci vsako leto bolj izenačeni: »Kar pomeni, da smo se voljni učiti, saj je kakovost vse boljša in boljša.« Najboljšo in najlepšo krvavico je izdelal Janez Lenart iz Škocjana.

Krvavica je iz riža, ješprenja, krvi, soli, popra in majarona. »Majaron je specifičen za naše konce okoli Šentjerneja in Kostanjevice na Krki, medtem ko v okolici Grosupljega, od koder smo letos imeli vzorce, dodajo meto, da imajo potem krvavice morda rahlo limonast okus.« Omenjeni dodatki se lahko spreminjajo od vasi do vasi. Ker je Kovačič nekaj let preživel in študiral v ZDA in je tudi mnogo prepotoval, smo ga vprašali, kako dolgo zgodovino imajo krvavice in ali jih poznajo tudi drugi narodi.
»Krvavice kot izdelek kolin so zagotovo zelo stara zadeva, morda stoletja. Ko sem bil na Irskem in v Angliji, so mi jih postregli pri zajtrku. Imenujejo jih blood pudding, se pravi krvavi puding. Moram reči, da imajo kar podoben okus kot pri nas in so tradicionalno zelo priljubljene.«

Pomembno, kako so narezane

Ocenjevanje mesa in klobas ni mačji kašelj, poleg ocenjevalcev najpomembnejšo vlogo odigra rezač, to je tisti, ki pripravo meso oz. klobase. Zlasti slednje morajo biti lepo, enakomerno narezane na kolute, ti morajo biti ravno prav veliki, da jih ocenjevalec lahko napiči na vilice in odgrizne košček ter razbira polnost okusa.

»Ocenjujemo splošni videz klobase, teksturo preseka in seveda okus, ki je pogosto lokalno obarvan, kar pomeni, da ima lahko vsaka vas svoj skrivnostni recept,« je povedal predsednik Kovačič.

Prvo mesto v kategoriji pečenic je pripadlo Dominku Kušljanu iz Šentjerneja in Silvu Videtu iz Grobelj. Dobila sta enako število točk.

Najboljšo slano potico je spekla Nataša Vide iz Grobelj, najboljše ocvirke je spražil Alojz Zorič iz Šutne, najokusnejše mesene klobase je izdelal Ivan Keglevič iz Dolnje Prekope, najboljšo tlačenko pa je pripravil Milan Janežič iz Škocjana.
Kovačič poudarja, da si že leta prizadevajo prenesti to dediščino na mlade, jih privabiti k sodelovanju. »Zraven prihajajo tisti, ki hodijo v srednje šole, povezane s kmetovanjem. Sicer pa priznam, da je težko. Mlade to ne zanima tako, kot to doživljamo mi. Na te stvari gledajo drugače.«