FOTO: Ljubljana sta tudi fičo in krtačka za brke

Razstava prinaša pregleden kronološki razvoj prostora Ljubljanske kotline od prazgodovine do danes. Lahko jo razumemo kot osebno izkaznico muzeja, pomemben dokument Ljubljane ter nov prostor srečevanja in raziskovanja Ljubljančanov in turistov.
Strokovna vodja projekta, muzejska svetnica dr. Bernarda Županek, sicer kustosinja za antiko, ki je bila skupaj z vodjo projekta Tamaro Bregar odgovorna za postavitev razstave: »Stalna razstava je osebna izkaznica vsakega muzeja. Od prve stalne razstave Mestnega muzeja Ljubljana letos mineva že 81 let in naših osebnih izkaznic se je do zdaj zvrstilo kar precej, različno velikih, z različnimi koncepti, poudarki in pristopi. Razstava Ljubljana. Zgodovina. Mesto. je zadnja v tem nizu. Z njo se konceptualno vračamo na izhodišče. Naša razstava je postavljena kronološko, od prazgodovine do 20. stoletja, predstavitve so jasne in pregledne, izpostavljeni so ključni poudarki, v središču so predmeti in zgodbe, ki jih ti nosijo.«

Ne manjkata niti frizerstvo in kuharija

Razstava ponuja pregled zgodovine Ljubljane tudi na kreativen in zabaven način: interaktivni kratki filmi – ki so pretežno namenjeni otrokom, zraven pa vedno uživajo tudi odrasli – s kuharskimi namigi Boštjana Napotnika, frizerskimi prijemi Boruta Kusterja, izjavami arheologov ob prelomnih odkritjih ter opisi predmetov, kot jih vidijo konservatorji, proučujejo fizični antropologi in poznajo kustosi, tematska vodstva in delavnice obiskovalcem ponudijo neposrednejši stik s preteklostjo, tudi tisto, ki je niso sami doživeli. Stalna razstava je odlično izhodišče za raziskovanje Ljubljane ali prostor za osvežitev in poglobitev njenega poznavanja.

Ljubljana se je nenehno srečevala z različnimi obrazi, ki so jo zaznamovali. Med njimi je veliko takih, ki niso del učbenikov, pa vendar so obogatili mesto, prispevali svoje zgodbe in naredili mesto edinstveno. Galerija njihovih portretov – iz muzejske zbirke jo je skupaj z ekipo MGML poustvaril ljubljanski umetnik Damijan Kracina, zvočno pa pospremil Sašo Kalan – obiskovalca čisto na začetku na izviren in presenetljiv način opozori, da smo prav prebivalci in obiskovalci mesta tisti, ki ustvarjamo njegovo urbano celoto.

Največji predmet je bronasta bista grofa Radetzkyja. FOTO: MatjaŽ Paternoster

Strašno je blo!

Število predmetov na razstavi je izjemno, saj jih je na ogled kar 743: največ je prazgodovinskih, najmanj srednjeveških, od 63 portretov na uvodu pa naštejemo kar 23 ženskih figur. Najstarejši predmet je iz tise izdelana konica z Ljubljanskega barja, stara okoli 40.000 let. Uporabljali so jo neandertalci, najverjetneje za lov ali nabiranje užitnih koreninic. Najmlajši predmet je slika Aleksija Kobala Zakulisje popoldneva, nastala leta 2012; slika nagrajenca Prešernovega sklada simbolno zaključuje zgodovinski pregled razvoja Ljubljane.

Najmanjši predmet je bronast novec rimskega cesarja Valentinijana, kovan med letoma 367 in 375. Na zadnji strani je podoba Viktorije, krilate boginje zmage. Najtežji predmet je 586 kg težka portretna bista cesarja Karla VI. Habsburškega, očeta Marije Terezije. Bista je delo Francesca Robbe, narejena leta 1728, ob prihodu cesarja v Ljubljano. Najlažji predmet je listič z zabeležko o hudem potresu v Ljubljani leta 1895: »Potres hud Weliki noč na nedela svečer …« Na drugi strani: »Strašno je blo.«

Slavno prazgodovinsko kolo

Najbolj hipsterski predmet je krtačka za brke z začetka 20. stoletja. Srebrno držalo ima poleg cvetličnega vzorca vgraviran grb Bleiweisov pl. Trsteniških. Krtačka je bila last Demetra Bleiweisa, ljubljanskega zdravnika. Največji predmet je bronasta bista grofa Radetzkyja, narejena leta 1859 za spomenik v ljubljanskem parku Zvezda. Po koncu vojaške kariere jo je od cesarja Franca Jožefa v dosmrtno uporabo prejel Tivolski grad, ki ga je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost. Najvišji predmet je 234 cm visoka glasbena omara oziroma orkestrion znamke Triumph s secesijskim okrasjem, katere lastnik je bil Ljubljančan Simon Kmetetz. Morda je nekoč stala v Narodni kavarni.

Najbolj slaven predmet je prazgodovinsko kolo, staro okoli 5200 let, z Ljubljanskega barja. Velja za najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. Najbolj fotogeničen predmet je fičo oziroma zastava 750, avtomobil, ki so ga izdelovali v jugoslovanski tovarni Zavodi Crvena zastava. V njem lahko prisluhnete popularnim popevkam o Ljubljani iz časa, ko je po mestu vozilo še veliko fičkov. Najbolj narobe razumljeni predmeti so štirje rimski falusni obeski, ki kljub obliki ne namigujejo na nič. Bili so običajni amuleti proti urokom. Najbolj romantičen predmet je rimski zaročni oziroma poročni prstan z motivom sklenjenih desnic, ki je simboliziral poročno obljubo, zaupanje in zvestobo, ki naj vladata med zakoncema.