NAPAD V MORJU
FOTO: Ljubljančan zmagal v borbi z belim morskim psom
43-letnega Ljubljančana blizu Visa napadel morski volk. Kljub temu se Damijan Pesek še vedno potaplja.
Odpri galerijo
Ugriz je bil hud, a je Pesek dobro okreval.
SPLIT – Možnost, da vas v Jadranskem ali Sredozemskem morju napade morski pes, je zares majhna, a Damijanu Pesku se je zgodilo prav to. Bil je tisti, ki si ga je od vseh milijonov kopalcev v Jadranskem morju po 34 letih, bilo je 6. oktobra 2008, beli morski volk izbral za žrtev. Zaradi svoje hitre in pogumne reakcije pa je preživel.
Ljubljančana, starega 43 let, ki ga je ob obali Visa v zalivu Mala Smokova napadel morski pes in mu raztrgal nogo, so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Splitu in ga uspešno operirali. V boju za življenje je Damijan Pesek velikega belega morskega volka kar nekajkrat zadel s harpuno, ga ubil in se tako rešil.
Po poročanju hrvaških medijev je Peska na globini od pet do šest metrov do barke, ki je bila zasidrana v sredini zaliva, tistega dne, ura je bila deset čez poldne, ločilo samo še 20 metrov. Takrat pa ga je morski pes iznenada zagrabil za spodnji del leve noge in opletal z glavo sem ter tja.
Damijan je odtlej, kot izkušen podvodni lovec, ukrepal nagonsko: v oblaku krvi ga je z levo roko zagrabil med škrge, z desno, v kateri je še vedno držal napeto puško, pa ga sunil v spodnji del trupa.
Zverina je tedaj odplavala stran, Damijan pa je s skrajnimi močmi prijateljem vendarle zakričal na pomoč: »Beli me je, beli me je, pomagajte!«
Prijatelj Egon je skočil v gumenjak, zagnal motor in prihitel na pomoč, morski pes pa se je dvignil v nov napad.
Damijan je ugotovil, da ima za pasom ribo, kakšno uro prej je namreč uplenil petkilskega gofa, in najbrž je prav ta privabila plenilca. Zato je odvrgel pas, toda ni reagiral. Proti grozečemu morskemu psu je moral uperiti še puško.
Ko je že hotel v gumenjak, je začel morski pes krožiti naokrog. Damijan je še v pravem trenutku zlezel v čoln.
Nogo pod kolenom in odtrgane dele mišičevja ter mesa mu je prijatelj Robert kar na barki spravil v improvizirani povoj, viseče kose tkiva obvezal in s prevezo le deloma ustavil krvavitev.
Dodobra so ga oskrbeli šele v zdravstvenem domu Vis, od koder ga je vojaški helikopter prepeljal v klinični center v Splitu, tam pa ga je ekipa prof. prim. dr. sc. Radonića sprejela ob 15.30 in mu še v zadnjem hipu rešila življenje.
Beli morski pes, ki ga je ugriznil, je bil dolg okoli štiri metre, tehtal je od 300 do 400 kilogramov, je pozneje ocenjeval preživeli Damijan, sicer pa so strokovnjaki zatrjevali, da takšen tehta kar blizu 600 kilogramov!
Zanimivo, da Pesku ta srhljivka ni odvzela veselja do morja in podvodnega lova. Že tri leta pozneje je spet lovil, in sicer na Punta Križi na otoku Cres.
Svoje filmske zgodbe s srečnim koncem vse doslej ni želel deliti z mediji. Desetletje pozneje je le spregovoril: »Občasno se že pojavi strah pred morskim psom, kar pa še ne pomeni, da se ne bi več potapljal. Če se strah pojavi med samim potapljanjem, takoj preneham in izplavam,« je razkril Pesek.
Še predobro se zaveda: »Morskih psov je vse polno v Jadranskem morju. Vedno so bili in vedno bodo.«
Da so prav pred nekaj dnevi opazili morskega psa pri Makarski, je samo odmahnil z roko, češ, žival je samo sledila svoji hrani. Primerjal jo je s človeškim bitjem, ki venomer išče najboljšo rešitev, da ne ostane lačen. »Veste, to je žival, ki išče hrano in želi priti do nje na čim lažji način. Pa saj smo podobni tudi mi, ko lovimo. Težava pa nastane, ker je ljudi vse več in vse več nas je tudi v vodi. S čimer zmanjšujemo življenjski prostor ribam,« je razglabljal.
Kot rečeno, nesreča ga zlepa ni odvrnila od potapljanja. Priznava, da ga še vedno pošteno muči precejšnja brazgotina. »Seveda imam še danes težave zaradi ugriza. Vsako leto je malo slabše, toda je, kar je. Srečo sem imel. Tu sem, živ, kar je najpomembneje. Kaj lahko bi bilo tudi obratno in usodno,« je sklenil za hrvaške medije.
Še predobro se zaveda, da se je treba uplenjenih rib znebiti pri priči in jih oddati čim prej v čoln. Kemičnim snovem – krvi, ki jo zazna v vodi – lahko beli volk sledi na razdalji nekaj kilometrov.
Oktobra 2008 je v Jadranskem morju napadel beli morski volk. FOTO: Guliver/Getty Images
Ljubljančana, starega 43 let, ki ga je ob obali Visa v zalivu Mala Smokova napadel morski pes in mu raztrgal nogo, so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Splitu in ga uspešno operirali. V boju za življenje je Damijan Pesek velikega belega morskega volka kar nekajkrat zadel s harpuno, ga ubil in se tako rešil.
Beli me je, pomagajte!
Po poročanju hrvaških medijev je Peska na globini od pet do šest metrov do barke, ki je bila zasidrana v sredini zaliva, tistega dne, ura je bila deset čez poldne, ločilo samo še 20 metrov. Takrat pa ga je morski pes iznenada zagrabil za spodnji del leve noge in opletal z glavo sem ter tja.
Morski pes je v nogi pustil zob. Fotografije: Jaroslav Jankovič
Damijan je odtlej, kot izkušen podvodni lovec, ukrepal nagonsko: v oblaku krvi ga je z levo roko zagrabil med škrge, z desno, v kateri je še vedno držal napeto puško, pa ga sunil v spodnji del trupa.
Zverina je tedaj odplavala stran, Damijan pa je s skrajnimi močmi prijateljem vendarle zakričal na pomoč: »Beli me je, beli me je, pomagajte!«
Prijatelj Egon je skočil v gumenjak, zagnal motor in prihitel na pomoč, morski pes pa se je dvignil v nov napad.
Damijan je ugotovil, da ima za pasom ribo, kakšno uro prej je namreč uplenil petkilskega gofa, in najbrž je prav ta privabila plenilca. Zato je odvrgel pas, toda ni reagiral. Proti grozečemu morskemu psu je moral uperiti še puško.
Nogo so mu rešili.
Ko je že hotel v gumenjak, je začel morski pes krožiti naokrog. Damijan je še v pravem trenutku zlezel v čoln.
Nogo pod kolenom in odtrgane dele mišičevja ter mesa mu je prijatelj Robert kar na barki spravil v improvizirani povoj, viseče kose tkiva obvezal in s prevezo le deloma ustavil krvavitev.
Dodobra so ga oskrbeli šele v zdravstvenem domu Vis, od koder ga je vojaški helikopter prepeljal v klinični center v Splitu, tam pa ga je ekipa prof. prim. dr. sc. Radonića sprejela ob 15.30 in mu še v zadnjem hipu rešila življenje.
Ljudje ribam jemljejo prostor
Beli morski pes, ki ga je ugriznil, je bil dolg okoli štiri metre, tehtal je od 300 do 400 kilogramov, je pozneje ocenjeval preživeli Damijan, sicer pa so strokovnjaki zatrjevali, da takšen tehta kar blizu 600 kilogramov!
Zanimivo, da Pesku ta srhljivka ni odvzela veselja do morja in podvodnega lova. Že tri leta pozneje je spet lovil, in sicer na Punta Križi na otoku Cres.
Svoje filmske zgodbe s srečnim koncem vse doslej ni želel deliti z mediji. Desetletje pozneje je le spregovoril: »Občasno se že pojavi strah pred morskim psom, kar pa še ne pomeni, da se ne bi več potapljal. Če se strah pojavi med samim potapljanjem, takoj preneham in izplavam,« je razkril Pesek.
Uplenjene ribe je treba čim prej oddati v čoln, saj lahko beli volk krvi sledi na razdalji nekaj kilometrov.
Še predobro se zaveda: »Morskih psov je vse polno v Jadranskem morju. Vedno so bili in vedno bodo.«
Da so prav pred nekaj dnevi opazili morskega psa pri Makarski, je samo odmahnil z roko, češ, žival je samo sledila svoji hrani. Primerjal jo je s človeškim bitjem, ki venomer išče najboljšo rešitev, da ne ostane lačen. »Veste, to je žival, ki išče hrano in želi priti do nje na čim lažji način. Pa saj smo podobni tudi mi, ko lovimo. Težava pa nastane, ker je ljudi vse več in vse več nas je tudi v vodi. S čimer zmanjšujemo življenjski prostor ribam,« je razglabljal.
300
do 400 kilogramov je tehtal beli morski pes, ki je ugriznil Slovenca.
do 400 kilogramov je tehtal beli morski pes, ki je ugriznil Slovenca.
Kot rečeno, nesreča ga zlepa ni odvrnila od potapljanja. Priznava, da ga še vedno pošteno muči precejšnja brazgotina. »Seveda imam še danes težave zaradi ugriza. Vsako leto je malo slabše, toda je, kar je. Srečo sem imel. Tu sem, živ, kar je najpomembneje. Kaj lahko bi bilo tudi obratno in usodno,« je sklenil za hrvaške medije.
Še predobro se zaveda, da se je treba uplenjenih rib znebiti pri priči in jih oddati čim prej v čoln. Kemičnim snovem – krvi, ki jo zazna v vodi – lahko beli volk sledi na razdalji nekaj kilometrov.
