FOTO: Mark (9) ima le še eno upanje

LENDAVA – V teh decembrskih dnevih, ko nas obiskujejo dobri bradati možje, si nekateri otroci na žalost ne morejo obetati bogatih daril. Pa ne zaradi tega, ker med letom ne bi bili pridni, ampak zaradi slabega finančnega položaja svojih staršev. Še težje pa je tistim, ki trpijo za hudo boleznijo. To dobro ve mali Mark Mlakar iz Doline pri Lendavi. Prav težko si je namreč predstavljati, kako so zanj, pa tudi za njegovo mamo Matejo in štiriletnega bratca Matio, zdaj edino upanje navadni plastični zamaški. Z njimi bi si lahko znižali visoke stroške za Markovo zdravljenje in terapije.

Devetletni fant obiskuje tretji razred na Dvojezični osnovni šoli I Lendava. Njegova mama nam razloži, da je tako kot pri večini otrok njegov porod, čeprav v 32. tednu, potekal povsem normalno. A kmalu po rojstvu mu je iz neznanega razloga počila žilica v glavi. Zaradi tega so mu zdravniki kmalu zatem postavili diagnozo cerebralna paraliza prve stopnje, staršem pa pojasnili, da bo njun otrok gibalno oviran, saj so možganske krvavitve prizadele gibalni del možganov. Mark je pozno shodil, šele po drugem letu starosti. Sprva je stopal zgolj po prstih. Kmalu je prestal prvo operacijo, pri kateri so mu zdravniki podaljšali tetive. Hoja se je bistveno izboljšala, a se je pozneje težava ponovila. Mark je postajal vse bolj sključen, situacijo so nekoliko izboljšali na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča.

Za seboj ima že več operacij

»Septembra letos je prestal težji operativni poseg, SDR – selektivno dorzalno rizotomijo. S tem operativnim posegom so segli v živčevje v hrbtenjači in sprostili skrčene mišice, ki jih je treba raztezati, da se ne bi mišičevje ponovno skrčilo, zaradi česar bi bila hoja spet pokrčena,« pravi Mateja. Po tej operaciji se je začela devettedenska rehabilitacija, ponovno v URI Soča, kjer se je znova učil hoje. To je bil šele začetek dolge poti, ki je pred njim, saj bo Mark potreboval še ogromno fizioterapij in vodne telovadbe, po katerih bo njegova hoja postala boljša ter bolj stabilna. Vsak drugi mesec se bo vračal v URI Soča, kjer bo imel štiri tedenske rehabilitacije. Poleg njegovega truda in odsotnosti od družine to pomeni tudi velike finančne stroške. Zdravstvena zavarovalnica Marku krije maksimalno dve fizioterapiji na mesec v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kar pa je veliko premalo. Mark bi za normalno in čim boljše okrevanje potreboval najmanj tri fizioterapije na teden, posamezna pa družino stane okrog 50 evrov. To seveda pomeni, da so vse druge, razen tistih dveh na mesec, samoplačniške.

Z eno tono do petih terapij

Zaradi tega je družina s prijatelji začela zbirati zamaške plastenk. Tona zbranih zamaškov bi Marku omogočila kar pet kakovostnih fizioterapij. Mark in njegovi najbližji se že vnaprej vsem zahvaljujejo za pomoč z željo, da bi čim več ljudi prebralo njegovo žalostno življenjsko zgodbo in mu po lastnih zmožnostih pomagalo. Hkrati želi vsem vesele božično-novoletne praznike!
Zato, dragi bralci, ob obdarovanjih tudi pomagajmo Marku in drugim pomoči potrebnim! Največ prejmemo, ko damo, ko odpremo srce za nekoga, ki nas potrebuje.