IZGUBLJAMO JIH
FOTO: Metulji izginjajo z naših travnikov
V zadnjih desetih letih smo izgubili kar 70 odstotkov teh žuželk. Julij Bučar je pred sto leti izdal knjigo Slovenski metuljar.
Odpri galerijo
Lastovičar FOTO: Igor Modic
PODSREDA – V Kozjanskem parku so letos drugič pripravili Noč metuljev, kjer so poskušali mladi udeleženci poletnega naravoslovno-kulturnega tabora ob svetilkah uloviti kakšnega metulja in določiti, kateri vrsti pripada. A kot kaže, bo takih romantičnih večerov ob ognju kmalu konec.
Kot pravi biolog Dušan Klenovšek, je v Sloveniji, ki ne spada med najbolj intenzivne kmetijske države Evrope, kot so denimo Nizozemska, Nemčija, Anglija, v zadnjih desetih letih s travnikov izginilo kar 70 odstotkov metuljev. Je to mogoče?
»Spomnite se, kakšno vetrobransko steklo ste imeli pred desetimi leti, če ste se poleti peljali nekaj kilometrov po avtocesti. Vso popacano z malimi žuželkami. Danes se lahko peljete zelo daleč, pa bo steklo ostalo čisto,« pove Klenovšek. Po njegovih besedah pri nas živi kar 3600 vrst metuljev, od tega je 181 dnevnih, drugi so nočni, pri čemer je treba povedati, da vsi zagotovo še niso odkriti. Na opazovanju lahko v enem večeru na Kozjanskem vidimo kar 200 različnih vrst nočnih metuljev, ki jih ljudsko običajno imenujemo s skupnim imenom vešče.
Enako zmanjkuje kobilic, le da teh manj opazimo. Metulji so najboljši kazalnik, kako raznovrstno in biotsko pestro krajino imamo. Kot pojasnjuje Klenovšek, je dobršen del vezanih na eno rastlino. »Če denimo metuljčica išče deteljo in je ne najde, leti zelo daleč in na koncu pogine. Ne more pač reči otrokom: 'Oprostite, danes boste jedli regrat.'« Zeleni travniki, ki jih vidimo, so po besedah Klenovška zelene puščave z regratom in dvema, tremi vrstami trav. Proučevanje metuljev je ena najstarejših pozornosti naravoslovcev. »Metulje zlahka opazujemo in jih tudi ulovimo za proučevanje. Zakaj toliko več nočnih? V temi imajo precej manj sovražnikov,« pojasnjuje Klenovšek.
Vsi poznamo ljudsko pesmico Metuljček cekinček, ti potepinček, kje si pa bil. Še danes velja za eno najlepših otroških pesmi, ki pa ima v slikanicah praviloma eno napako. »V slikanicah se ob omenjeni pesmi pojavlja risba metulja citrončka, prvega pomladnega metulja, ki je v resnici rumen. Cekinček je oranžen,« pove Klenovšek. Poznavalci menijo, da je za izginjanje bogatih travnikov in metuljev kriva napačna kmetijska politika. Kdo bo opraševal rastline, ko žuželk ne bo več?
Metuljček cekinček FOTO: Wkp
Kot pravi biolog Dušan Klenovšek, je v Sloveniji, ki ne spada med najbolj intenzivne kmetijske države Evrope, kot so denimo Nizozemska, Nemčija, Anglija, v zadnjih desetih letih s travnikov izginilo kar 70 odstotkov metuljev. Je to mogoče?
»Spomnite se, kakšno vetrobransko steklo ste imeli pred desetimi leti, če ste se poleti peljali nekaj kilometrov po avtocesti. Vso popacano z malimi žuželkami. Danes se lahko peljete zelo daleč, pa bo steklo ostalo čisto,« pove Klenovšek. Po njegovih besedah pri nas živi kar 3600 vrst metuljev, od tega je 181 dnevnih, drugi so nočni, pri čemer je treba povedati, da vsi zagotovo še niso odkriti. Na opazovanju lahko v enem večeru na Kozjanskem vidimo kar 200 različnih vrst nočnih metuljev, ki jih ljudsko običajno imenujemo s skupnim imenom vešče.
Žrtve košnje
Klenovšek poudarja, da je po drugih evropskih državah upad še večji. »Razlogi so preprosti. Travniki, kot se jih starejši spomnijo iz otroštva, izginjajo. Kmetje so nekoč kosili na roke ali s slavno kosilnico BCS. Kosilo se je počasi in žuželke so se imele čas umakniti na sosednji travnik, ki so ga pokosili komaj čez teden ali dva. Danes je vsa Slovenija ob lepem vremenu pokošena z rotacijskimi kosilnicami v nekaj dnevih. Metulji nimajo več kam odleteti.«Nočno proučevanje FOTO: Dušan Klenovšek
3600 vrst metuljev je v Sloveniji.
Enako zmanjkuje kobilic, le da teh manj opazimo. Metulji so najboljši kazalnik, kako raznovrstno in biotsko pestro krajino imamo. Kot pojasnjuje Klenovšek, je dobršen del vezanih na eno rastlino. »Če denimo metuljčica išče deteljo in je ne najde, leti zelo daleč in na koncu pogine. Ne more pač reči otrokom: 'Oprostite, danes boste jedli regrat.'« Zeleni travniki, ki jih vidimo, so po besedah Klenovška zelene puščave z regratom in dvema, tremi vrstami trav. Proučevanje metuljev je ena najstarejših pozornosti naravoslovcev. »Metulje zlahka opazujemo in jih tudi ulovimo za proučevanje. Zakaj toliko več nočnih? V temi imajo precej manj sovražnikov,« pojasnjuje Klenovšek.
Kdo bo opraševal rastline?
Naš entomolog in pravnik Julij Bučar iz Novega mesta je leta 1919 izdal prvo knjigo o metuljih z naslovom Slovenski metuljar in podnaslovom Navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko. V njej je 15 zelo natančnih risb metulja in njegove preobrazbe njegovega sina skladatelja in risarja Danila Bučarja.Julij Bučar in njegova brošura o metuljih iz leta 1919. FOTO: Krajinski Park Kolpa
Vsi poznamo ljudsko pesmico Metuljček cekinček, ti potepinček, kje si pa bil. Še danes velja za eno najlepših otroških pesmi, ki pa ima v slikanicah praviloma eno napako. »V slikanicah se ob omenjeni pesmi pojavlja risba metulja citrončka, prvega pomladnega metulja, ki je v resnici rumen. Cekinček je oranžen,« pove Klenovšek. Poznavalci menijo, da je za izginjanje bogatih travnikov in metuljev kriva napačna kmetijska politika. Kdo bo opraševal rastline, ko žuželk ne bo več?
