VELIKA NOČ
FOTO: Na dijaški razstavi gre potica v slast
Dijaki biotehniškega centra vabijo v graščino Duplje. Začeli so z Unescovo spodbudo, novosti vsako leto.
Odpri galerijo
NAKLO – V graščini Duplje v gorenjski občini Naklo so dijaki srednje šole Biotehniškega centra Brdo pripravili razstavo velikonočnih dekoracij, izdelki pa so sestavni del njihovega zaključnega izpita. Razstava bo na ogled na veliko soboto, nedeljo in ponedeljek od 16. do 18. ure, druge dni pa po dogovoru z grajskim lastnikom Matjažem Mauserjem. Vabilu za ogled se pridružujejo tudi ravnateljica BC Naklo Andreja Ahčin, koordinatorica razstave Metka Celar in predsednik Kulturno-turističnega društva Pod krivo jelko Ivan Meglič.
V nadaljevanju je dijakinja slaščičarskega programa Lejla Horozovič, ki je izvajala zaključni izpit, opisala, kako je za pogostitev pripravila malinovo torto in jagodne minjone z velikonočno dekoracijo, brizgane piškote ter slovensko tradicionalno orehovo potico, ki jo je naredila po šolskem receptu. Sanita Džafič pa je za pogostitev pripravila nutelino torto, čokoladne minjone, linške piškote in tradicionalno slovensko pehtranovo potico.
Za njima so se zbranim predstavili dijaki hortikulture, ki so v sklopu praktičnega pouka pripravili velikonočne namizne dekoracije: »Izhajali smo iz naravnih materialov z velikonočnimi in spomladanskimi dodatki.«
Dijakinje cvetličarskega programa so »izdelale dekoracijo na temo kulturne dediščine in alpskega sveta. S sezonskim cvetjem smo poskušale ponazoriti praznično pomlad.«
Matic, Meta in Klara so k odprtju prispevali glasbeni točki, medtem ko je mentorica Marija Jerše bdela nad kulturno podobo dogodka.
Razstave se že bližajo jubilejni deseti: »Začeli smo jih pripravljati, ko se je šola vključila v Unescove projekte. Ti so predvideli, da v svoji lokalni skupnosti posvojimo primeren kulturni spomenik. Tako smo navezali stik z graščino. Ker ima vse leto odprt razstavni prostor, smo se odločili, da šola sodeluje z dvema razstavama, božično-novoletno in velikonočno, na obeh se predstavljajo dijaki programa cvetličar in hortikulturni tehnik, medtem ko za pogostitev poskrbijo dijaki programa slaščičar oziroma pek.«
Letos so dela prvič prišteli k zaključnemu izpitu dijakov: »Razstavljeni izdelki tako niso namenjeni le sami sebi, ampak dijaki tako prejmejo že del ocene zaključnega izpita. Vse so delali samostojno, sami so poskrbeli tudi za material in izvedbo. Mentorice smo jim zgolj pomagale razvijati ideje, predlagale kakšne izboljšave in druge malenkosti, saj so dijaki tretjih letnikov načeloma že tako samostojni, da znajo uporabiti ustrezne tehnike, izbrati cvetje, ustrezno količino cvetja ter izdelek narediti tudi oblikovno všečen.«
Stare šege
Praznovanje velike noči je, kot so poudarili na odprtju, povezano s prastarim slavljenjem pomladi. Obhajamo jo po 40-dnevnem postu: »Velika noč je tudi največji in najstarejši cerkveni praznik. Obstaja 35 možnosti določitve datuma, prvi je 22. marec, zadnji pa 25. april. Ljudje so včasih verovali, da je cvetni teden najbolj primeren za obdelovanje vrta, za sajenje in presajanje rož, saj so ime tega tedna povezovali z vsem rastlinjem. Teden med cvetno nedeljo in veliko nočjo je veliki teden, v katerem so še posebno praznični dnevi od četrtka do ponedeljka. Praznik sledi svetopisemski zgodbi o Kristusovi smrti in vstajenju. Do velikega petka, ko sta zapovedana tišina in strogi post, morata biti domovanje in okolica skrbno očiščena. Včasih so pred veliko nočjo tudi prebelili hiše. Na soboto so blagoslavljali hrano in vodo pri farnih cerkvah in vaških kapelicah. Nedelja je predvsem velik družinski praznik, ko se vsa družina zbere pri velikonočnem zajtrku, žegnu. Velikonočni ponedeljek je bil včasih namenjen igranju šaljivih iger.«V nadaljevanju je dijakinja slaščičarskega programa Lejla Horozovič, ki je izvajala zaključni izpit, opisala, kako je za pogostitev pripravila malinovo torto in jagodne minjone z velikonočno dekoracijo, brizgane piškote ter slovensko tradicionalno orehovo potico, ki jo je naredila po šolskem receptu. Sanita Džafič pa je za pogostitev pripravila nutelino torto, čokoladne minjone, linške piškote in tradicionalno slovensko pehtranovo potico.
Razstav-ljeni izdelki niso namenjeni le sami sebi, ampak dijaki tako prejmejo tudi del ocene zaključnega izpita.
Za njima so se zbranim predstavili dijaki hortikulture, ki so v sklopu praktičnega pouka pripravili velikonočne namizne dekoracije: »Izhajali smo iz naravnih materialov z velikonočnimi in spomladanskimi dodatki.«
Dijakinje cvetličarskega programa so »izdelale dekoracijo na temo kulturne dediščine in alpskega sveta. S sezonskim cvetjem smo poskušale ponazoriti praznično pomlad.«
Matic, Meta in Klara so k odprtju prispevali glasbeni točki, medtem ko je mentorica Marija Jerše bdela nad kulturno podobo dogodka.
Obogatitev graščinske ponudbe
Metka Celar je povedala: »Mentorjev nas je več, Sonja Jerič Štefe, Polona Teran in jaz za področje cvetličarstva, za področje slaščičarstva pa Miran Ahčin.«Razstave se že bližajo jubilejni deseti: »Začeli smo jih pripravljati, ko se je šola vključila v Unescove projekte. Ti so predvideli, da v svoji lokalni skupnosti posvojimo primeren kulturni spomenik. Tako smo navezali stik z graščino. Ker ima vse leto odprt razstavni prostor, smo se odločili, da šola sodeluje z dvema razstavama, božično-novoletno in velikonočno, na obeh se predstavljajo dijaki programa cvetličar in hortikulturni tehnik, medtem ko za pogostitev poskrbijo dijaki programa slaščičar oziroma pek.«
Letos so dela prvič prišteli k zaključnemu izpitu dijakov: »Razstavljeni izdelki tako niso namenjeni le sami sebi, ampak dijaki tako prejmejo že del ocene zaključnega izpita. Vse so delali samostojno, sami so poskrbeli tudi za material in izvedbo. Mentorice smo jim zgolj pomagale razvijati ideje, predlagale kakšne izboljšave in druge malenkosti, saj so dijaki tretjih letnikov načeloma že tako samostojni, da znajo uporabiti ustrezne tehnike, izbrati cvetje, ustrezno količino cvetja ter izdelek narediti tudi oblikovno všečen.«
Predstavitvene informacije
Komentarji:
16:15
Zakaj nas zebe