FOTO: Narava ni prizanesla niti Najevski lipi

TRŽIČ, ČRNA NA KOROŠKEM – Da se bodo po torkovem divjanju narave krajani Jelendola pri Tržiču do svojih hiš spet lahko normalno pripeljali z avtomobili, bo moralo miniti še precej časa. Sanacija, ki vse odtlej poteka s polno paro, bo precej zahtevna. Cestnim delavcem poškodovane glavne prometnice do vasi še ni uspelo vzpostaviti, so pa zato za silo uredili nadomestno cesto. Včeraj sta bila v Tržiču in tudi v Mojstrani, kjer se je v Belci sprožil plaz ter v celoti zasul žago in manjšo hidroelektrarno, za las pa zaobšel vas, državni sekretar na ministrstvu za okolje Simon Zajc in direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar. Po prvih ocenah je škoda okoli 12-milijonska, Zajc pa je poskušal najvišje predstavnike občin pomiriti, da bo država pomagala pri sanaciji. Da gre v tem primeru za izredni dogodek, je izpostavil Prohinar, saj se toliko vode v strugi preprosto ne da zadržati. Takšne količine vode, je dejal, se statistično gledano zgodijo enkrat na sto let.

Neurje škode ni povzročilo le na Gorenjskem, ampak tudi na Koroškem. Tam sicer niso bili krivi plazovi ali poplave, ampak vetrolom. Številke so zares žalostne. Kot je pojasnil namestnik vodje slovenjgraške območne enote ZGS Branko Gradišnik, je bilo poškodovanih več kot 100.000 kubičnih metrov drevja. Močan veter je na območju Koroške največ škode povzročil v občini Črna na Koroškem, kjer je bilo prizadetih več kot 100 hektarov zasebnih in več kot 50 hektarov državnih gozdov. Največ poškodb gozdov je bilo na območju Koprivne in delno tudi Ludranskega vrha. Poškodovani so predvsem gozdovi v sklopu visokogorskih kmetij, kjer so razmere za kmetijsko proizvodnjo izjemno težavne in večina lastnikov živi od dohodka iz gozda. Posamezne kmetije na območju so ostale skoraj brez lesa.

V vetrolomu je bila poškodovana tudi Najevska lipa, pri kateri vsako leto poteka vseslovensko srečanje. Za kakšno škodo gre, bo moral oceniti Zavod RS za varstvo narave. »Ni v kritičnem stanju, je pa poškodovana,« je povedala županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Gre za najdebelejše drevo v Sloveniji; obseg debla je nekoč meril 11,24 metra, a je leta 1980 propadel del starega oboda. Leta 1993 je tako obseg debla meril 10,56 metra, v letu 2006 pa 10,70 metra, so zapisali na spletni strani zavoda za varstvo narave. V višino meri 24 metrov, njeno starost pa ocenjujejo na okoli 700 let. Po legendi naj bi lipo zasadili Turki.

Pristojni so se medtem lotili tudi sanacije pobočja nad cesto med Dravogradom in Mariborom, na katero je v torek z višine 120 metrov padla ogromna skala, in to ravno v trenutku, ko sta se tam peljala 80-letni voznik in 76-letna sopotnica. Njuno vozilo je odbilo v drsno ograjo, oba potnika pa sta pri tem utrpela tako hude poškodbe, da sta umrla na kraju nesreče. Med Podvelko in Vuhredom promet trenutno poteka izmenično enosmerno. Ob cestišču so namestili betonske ograje, na pobočju pa že kopljejo globok jarek, ki bi lahko zadržal morebitne nove skale.