PRANGERIJADA
FOTO: Ob starodavni informativni točki
V Predgradu obnovili kal, zadrževalnik vode, kjer so se nekoč zbirali in oznanjali novice.
Odpri galerijo
Ob cesti med Belo krajino in Kočevjem, v Predgradu v Poljanski dolini, ki se ponaša z bogato folklorno, tamburaško in gledališko dejavnostjo, že od 12. stoletja na vhodu v vas, v bližini gradu Poljane, ki je bil prvič omenjen pred skoraj 700 leti, stoji poldrugi meter visok sramotilni steber pranger. Nanj so nekoč privezovali prestopnike ter jih tako kaznovali za nečedna dejanja.
Dvajset naših krajev vsako leto pripravi vseslovensko srečanje prangerijado. Kulturno-etnološki dogodek s prikazom sodne prakse iz srednjega veka so Predgrajci gostili pred štirimi leti, letos pa se junijskega dogodka niso mogli udeležiti v Radovljici, saj so tisto soboto vsi ostali doma zaradi obnove po toči, ki je nekaj dni prej klestila po Poljanski dolini. So pa kot vsako poletje pripravili lokalno prireditev Pranger, letos že trinajstega. »Zabavni večer je ob nastopu folklorne skupine KŠD Predgrad, skupine Spomin, Kulturnega društva Plužine iz Črne gore in Srbskega kulturnega društva iz Kočevja zaznamovalo tudi odprtje grajskega kala z veseloigro – skupni projekt KŠD Predgrad in KD Stari trg – Spletke na grajskem kalu,« je dejal nekdanji predsednik KŠD Predgrad Alojz Šmalcelj.
Leta 1805 naj bi nazadnje na pranger privezali Predgrajko, ki je bila po razglasu kriva, ker naj bi se smukala okoli dveh moških.
Avtorici besedil Nives Rauh in Mira Madronič sta vloge razdelili osmim igralcem, ki so pričarali čas, ko so prestopnike za kazen privezali za sramotilni steber. Tako privezani so bili tarča posmeha in sramotenja mimoidočih. V veseloigri je perici kljub prepovedi grajščaka pri kalu zalotil njegov stražar. »Red je red,« jima je zabičal, ko sta storili hudo dejanje zoper zapovedana pravila v kraju. Brez pravice do pritožbe je perici privezal na pranger ob kalu. Da je grajska gospoda ravnala prav, je pritrdila kmetica, ki je šla mimo, enako tudi mlada pastir in pastirica. »Taki ljudje si drugega kot javnega oznanjanja grehov niti ne zaslužijo,« sta zabrusila. »Dajte ju na pranger!« so z voljo grajščaka soglašali drugi farani.
Sramotilni kamen, razlaga Pavle Majerle Kukin, vsestranska umetniška duša in poznavalec preteklosti teh krajev, pri poštenih dušah ni vzbujal strahu, bolj so se ga bali razni faloti. Res pa je, da če se je med kršitelji našel kakšen oblastvenik, se prangerska kazen ni izvajala. V pisnih virih iz leta 1336 se omenja, da so Poljane že od nekdaj imele lastno deželno in krvno sodišče. Smrtne kazni so izvrševali na vislicah, gavgah, ki so bile postavljene vzhodno od Pake pri Predgradu. Po ustnem izročilu so bili ljudje na pranger priklenjeni tudi takrat, ko so se prekršili zoper pravice poljanskega gospostva. Nazadnje naj bi leta 1805 nanj privezali Predgrajko, ki je bila po razglasu kriva, ker naj bi se smukala okoli dveh moških, v resnici pa se ni hotela omožiti s starejšim premožnim, ampak je izbrala mlajšega praznih žepov.
Pranger ob kalu, zadrževalniku vode, ki je bil njega dni nekakšna oblegana informativna točka, kjer so se vaščani zbirali in oznanjali novice, je vsekakor pomembna etnološka pridobitev Poljanske doline. Projekt obnove kala s lesenimi podesti, ki bo primeren za igre in kulturna dogajanja, so sofinancirali Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Občina Kočevje, Las po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe, zavod Kočevsko in Pokrajinski muzej Kočevje, ki je pripravil predavanje o kalih na Kočevskem, v Kostelu in Osilnici v Kulturnem domu Predgrad.