POSEBEN PUST
FOTO: Od zime se poslovijo tudi s palačinkami
Rusi namesto pusta praznujejo star poganski praznik maslenico.
Odpri galerijo
Tudi v Trnovem so ob praznovanju maslenice pekli palačinke. Fotografije: Primož Hieng
Medtem ko Slovenci in drugi evropski narodi ter prebivalci velikega dela sveta s pustom in maskami ter s krofi in flancati poskušamo odganjati zimo in pričakati pomlad, Rusi kot dobrodošlico soncu in pomladi praznujejo maslenico. To je star poganski praznik in eden redkih, ki se je ohranil po začetku krščanstva v Rusiji.
Praznovanje maslenice, ki traja kar ves teden, od ponedeljka do nedelje, začnejo teden dni pred velikim postom, to pomeni sedem tednov pred veliko nočjo. To je veselo in šaljivo poslavljanje od zime ter pozdrav pomladi, ki prinaša sončno toplino in prerojeno naravo. Ta simpatični ruski praznik smo v soboto doživeli v Trnovem v Ljubljani, na dvorišču Centra slovanskih kultur France Prešeren; center je bil skupaj z Ruskim centrom znanosti in kulture organizator letošnje maslenice.
Na odru so se predstavili številni glasbeniki, pevci ter otroški pevski zbori in plesalci. Z odločnim glasom se je predstavil pevec Andrej Galitski, navdušila je Anna Levšinskaja, prisluhnili pa smo lahko odličnim mladim pevcem in pevkam Šole petja The Best iz Nove Gorice. Iz Trsta so v Trnovo prispeli člani plesne skupine Studio Alfa Dance, veliko odobravanja pa so obiskovalci namenili prav posebni agenciji za talente Rulada, ki deluje pod okriljem Centra slovanskih kultur France Prešeren. Vodi jo Anna Mogutina, ki je zborovodja in nagrajenka številnih mednarodnih tekmovanj. Znotraj Rulade delujejo otroški in odrasli pevski zbor, solo pevci in celo plesna skupina. Navdušile so še seniorke plesne skupine Ritmi planeta iz Centra aktivnosti Fužine, ki je središče druženja in aktivnosti za starejše. Če verjamete ali ne, gospe so zaplesale značilne ukrajinske plese v prav takih narodnih nošah.
Ljudje so že davno prihod pomladi pričakovali kot začetek novega življenja in častili sonce, ker daje življenje in energijo. V čast sonca so ob prazniku pekli palačinke. Naši predniki so verjeli, da z zaužitjem palačinke, ki je tako podobna soncu, zaužijemo tudi del njega in njegove topline.
Ruski pust maslenica je zaradi upoštevanja starega koledarja na vrsti malce pozneje kot pri nas. Razlike se kažejo tudi v tipični hrani, ki je značilna za pričakovanje pomladi. Glavna jed ruskega pustovanja maslenice niso krofi kot pri nas, ampak palačinke. Tradicionalno so Rusi palačinke jedli z maslom, od koder je najverjetneje ruski pust tudi dobil svoje prav posebno ime maslenica. Pekli so jih tudi v Ljubljani in si na tak način po dolgem mrzlem obdobju pričarali vsaj malo sončnih žarkov.
V ponedeljek so se vaški otroci zbrali in prepevali od hiše do hiše. Bogatejši so začeli peči palačinke in prvo so po navadi dali revnim za spomin na umrle. Gospodinje so otroke pogostile s palačinkami. Poleg tega so otroci zjutraj naredili Maslenico, lutko iz slame, in jo oblekli. Drugi dan maslenice je bil praviloma dan mladoporočencev. Obenem se je nadaljevala tudi pogostitev s palačinkami po hišah. Na obisk so vabili vse sorodnike in prijatelje. V sredo so tašče na palačinke vabile svoje zete.
V četrtek je bila na vrsti zabava, vaščani pa so se šemili, kakor so si zaželeli. Slamnato Maslenico so dvignili na hrib. V petek je bil taščin večer, ko so bile one na vrsti, da obiščejo zete, ki so zanje pekli palačinke. V soboto so vabili na obisk sorodnike. Praviloma so okrašeno lutko Maslenice na nosilih nesli do vasi in jo tam zažgali na velikem ognju ter s tem simbolično pokopali. Okrog ognja so medtem peli in plesali. Tako so se od Maslenice poslovili resno in veselo hkrati. Nedelja je bila dan odpuščanja. Vsi so se spomnili, da je v ponedeljek veliki post, in da bi se očistili vseh grehov, so drug drugega prosili odpuščanja. Na dan odpuščanja so obiskali pokopališča, na grobovih pa so puščali palačinke.
Praznovanje maslenice, ki traja kar ves teden, od ponedeljka do nedelje, začnejo teden dni pred velikim postom, to pomeni sedem tednov pred veliko nočjo. To je veselo in šaljivo poslavljanje od zime ter pozdrav pomladi, ki prinaša sončno toplino in prerojeno naravo. Ta simpatični ruski praznik smo v soboto doživeli v Trnovem v Ljubljani, na dvorišču Centra slovanskih kultur France Prešeren; center je bil skupaj z Ruskim centrom znanosti in kulture organizator letošnje maslenice.
Na odru so se predstavili številni glasbeniki, pevci ter otroški pevski zbori in plesalci. Z odločnim glasom se je predstavil pevec Andrej Galitski, navdušila je Anna Levšinskaja, prisluhnili pa smo lahko odličnim mladim pevcem in pevkam Šole petja The Best iz Nove Gorice. Iz Trsta so v Trnovo prispeli člani plesne skupine Studio Alfa Dance, veliko odobravanja pa so obiskovalci namenili prav posebni agenciji za talente Rulada, ki deluje pod okriljem Centra slovanskih kultur France Prešeren. Vodi jo Anna Mogutina, ki je zborovodja in nagrajenka številnih mednarodnih tekmovanj. Znotraj Rulade delujejo otroški in odrasli pevski zbor, solo pevci in celo plesna skupina. Navdušile so še seniorke plesne skupine Ritmi planeta iz Centra aktivnosti Fužine, ki je središče druženja in aktivnosti za starejše. Če verjamete ali ne, gospe so zaplesale značilne ukrajinske plese v prav takih narodnih nošah.
Ljudje so že davno prihod pomladi pričakovali kot začetek novega življenja in častili sonce, ker daje življenje in energijo. V čast sonca so ob prazniku pekli palačinke. Naši predniki so verjeli, da z zaužitjem palačinke, ki je tako podobna soncu, zaužijemo tudi del njega in njegove topline.
Ruski pust maslenica je zaradi upoštevanja starega koledarja na vrsti malce pozneje kot pri nas. Razlike se kažejo tudi v tipični hrani, ki je značilna za pričakovanje pomladi. Glavna jed ruskega pustovanja maslenice niso krofi kot pri nas, ampak palačinke. Tradicionalno so Rusi palačinke jedli z maslom, od koder je najverjetneje ruski pust tudi dobil svoje prav posebno ime maslenica. Pekli so jih tudi v Ljubljani in si na tak način po dolgem mrzlem obdobju pričarali vsaj malo sončnih žarkov.
V ponedeljek so se vaški otroci zbrali in prepevali od hiše do hiše. Bogatejši so začeli peči palačinke in prvo so po navadi dali revnim za spomin na umrle. Gospodinje so otroke pogostile s palačinkami. Poleg tega so otroci zjutraj naredili Maslenico, lutko iz slame, in jo oblekli. Drugi dan maslenice je bil praviloma dan mladoporočencev. Obenem se je nadaljevala tudi pogostitev s palačinkami po hišah. Na obisk so vabili vse sorodnike in prijatelje. V sredo so tašče na palačinke vabile svoje zete.
V četrtek je bila na vrsti zabava, vaščani pa so se šemili, kakor so si zaželeli. Slamnato Maslenico so dvignili na hrib. V petek je bil taščin večer, ko so bile one na vrsti, da obiščejo zete, ki so zanje pekli palačinke. V soboto so vabili na obisk sorodnike. Praviloma so okrašeno lutko Maslenice na nosilih nesli do vasi in jo tam zažgali na velikem ognju ter s tem simbolično pokopali. Okrog ognja so medtem peli in plesali. Tako so se od Maslenice poslovili resno in veselo hkrati. Nedelja je bila dan odpuščanja. Vsi so se spomnili, da je v ponedeljek veliki post, in da bi se očistili vseh grehov, so drug drugega prosili odpuščanja. Na dan odpuščanja so obiskali pokopališča, na grobovih pa so puščali palačinke.
