FOTO: Plečnik bi poslance poslal na Grad

LJUBLJANA – Razstavno leto 2019 v Plečnikovi hiši v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane končujejo danes z odprtjem razstave Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano. Ob tem bo na obletnico rojstnega dne Jožeta Plečnika januarja 2020 izšel katalog, s katerim v Plečnikovi hiši nadaljujejo predstavljanje njegove bogate dediščine, ki jo hranijo v Plečnikovi zbirki MGML. Ob razstavi bo potekalo nekaj poglobljenih vodstev s strokovnjaki.

Še danes drzne vizije

Razstava, ki jo je vsebinsko pripravila kustosinja Ana Porok, razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi znameniti arhitekt lahko uresničil svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novo mestno hišo na Vodnikovem trgu ob tržnici, Mesarski most, ki bi tržnico povezal s Petkovškovim nabrežjem, parlament na grajskem hribu z monumentalnim dostopom na grajski grič v obliki stopnišča ob Magistratu in izvirno zasnovano stavbo slovenskega parlamenta Katedralo svobode v parku Tivoli. Poleg arhivskih načrtov iz Plečnikove zbirke bo razstava na ogled postavila tudi sodobne arhitekturne izrise, upodobitev vseh štirih Plečnikovih neuresničenih projektov za Ljubljano ter dve maketi, natisnjeni v 3D-tehniki: maketo parlamenta na grajskem griču z monumentalnim stopniščem in maketo fasade novega magistrata na Vodnikovem trgu.


»Plečnik je v svojem ustvarjalnem opusu zasnoval več kot dvajset projektov za Ljubljano, ki niso bili uresničeni, na tej razstavi se osredotočamo na štiri. Veseli nas, da je bila razstava priložnost za sodelovanje z delu predanima strokovnjakoma, arhitektom Nejcem Bernikom z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ter diplomantko magistrskega študija Anjo Škerjanc z oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje katedre za informacijsko in grafično tehnologijo naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani,« je o razstavnem konceptu in pomembni sodobni dopolnitvi razstave povedala avtorica besedil, kustosinja Ana Porok.


Dragocen vpogled v to, kakšno podobo bi imela danes Ljubljana, če bi bile uresničene štiri izbrane Plečnikove zamisli, je ponudil Nejc Bernik, ki je pripravil nabor sodobnih 3D-vizualizacij. »O projektih arhitekta Jožeta Plečnika za Ljubljano je bilo že veliko napisanega,« pravi Bernik. »Vendar predvsem o njegovih izvedenih delih, manj pa o številnih načrtih, ki uresničitve niso dočakali. Nekateri od teh projektov so še danes videti drzne ali celo predrzne vizije. S pomočjo sodobne tehnologije si je mogoče stavbe, ki so ostale na papirju, ogledati skoraj tako, kot če bi bile v resnici zgrajene. In prav pri 3D-vizualizaciji izbranih projektov se nam najlepše pokaže vsa kompleksnost njegovih vizij.«

Mesto prilagajal pešcem

Plečnik se je z rojstnim mestom ukvarjal od študijskih let, svoje vizije pa je začel počasi uresničevati po letu 1921, ko se je za stalno naselil v Ljubljani, pravi kustosinja Porokova: »Svojo vizijo Ljubljane je postopoma uresničeval več kot tri desetletja. Vstopal je v že izgrajen prostor, ga z občutkom preoblikoval in nadgrajeval ter tako med letoma 1921 in 1957 v njegovo mrežo vtkal vrsto izjemnih stavb. Mesto je pojmoval kot kraj slovesnosti, srečevanj in razmišljanj o preteklosti, ki ga je prilagodil predvsem pešcu. Svoje delo je videl kot nadaljevanje zgodovine mesta in Ljubljano je zaznamoval tako temeljito, da ji lahko, kar zadeva to obdobje, rečemo kar Plečnikova Ljubljana.«


Dodaja, da je želel arhitekt mestni organizem povezati v celoto z odpiranjem perspektiv, kombiniranjem cestnih osi ter ustvarjanjem privlačnih razgledišč in parkov: »Urediti je želel monumentalen osrednji mestni trg, za izbrane lokacije pa je predlagal vedno nove rešitve, saj je poskušal vsako nalogo izkoristiti za poudarjanje obstoječih ureditev in povezovanje z novimi mestnimi motivi. Načrte za raznolike projekte je snoval, urejal in popravljal do konca življenja, in tako mu je v Ljubljani postopoma kljub temu uspelo uresničiti celovite urbanistične poteze in jo po vzoru antičnih Aten preoblikovati v sodobno nacionalno prestolnico.«