ODREZANI OD SVETA
FOTO: Po reki posteljnina, ribe so se poskrile
Jelendol pri Tržiču leto dni po povodnji znova odrezan od sveta. Domačini opozarjajo vodarje, da bi se lahko katastrofa ponovila.
Odpri galerijo
Povodenj je lani opustošila Jelendol. FOTO: Tadej Zupan
TRŽIČ – Mineva leto dni, odkar se je nad Jelendolom razbesnela narava. Tržiška Bistrica je v noči na 30. oktober 2018 zaradi deževja tako narasla, da je od Jelendola skozi Dovžanovo sotesko in vse do Tržiča s seboj odnašala vse, kar ji je bilo na poti: cesto, mostove, bregove. Po združitvi s hudourniki z bližnjih gora je bila njena moč tako silna, da je na pragu Tržiča odnesla celo hišo Dovžanovih.
Po enem letu smo znova obiskali Jelendol. Vasica pod grebenom Košute je bila nekaj tednov po povodnji odrezana od sveta, saj je na več delih odneslo cesto. Da smo se le par dni po neurju lahko prebili v Jelendol, je bila zasluga Jožeta Steinerja, dolgoletnega nekdanjega poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Jelendol in člana jelendolskega kriznega štaba. S 30 let starim gasilskim kombijem, ki bi ga v kakem mestu že davno dali v odpis, je vozil šolarje, upokojence in bolnike do Bornovega tunela, kjer je odneslo največ ceste, od tam so se peš ali z drugim prevozom spustili do Tržiča.
Tudi ob našem tokratnem obisku je bilo enako. Zaradi sanacije struge in ceste med Tržičem in Jelendolom je vasica že od konca julija spet odrezana od sveta, prva faza del naj bi se končala do sredine novembra. In Jože spet s starim kombijem prevaža domačine, da gredo lahko v dolino po opravkih, v službo ali šolo. Obvozna cesta čez
Lom pod Storžičem je namreč tako luknjasta, da so si domačini že kar precej uničili svoje avtomobile. Jože je z gasilskim kombijem v dobrih dveh mesecih prevozil že 800 kilometrov – razdalja 6 km trikrat na dan. Le izjemoma gre po obvozni poti. Pa dobi za to, da je ekskluzivni prevoznik kaj plačano? »Ah, kaj, saj sem v penziji. Pomembno je, da smo živi in zdravi,« pripoveduje, medtem ko se mimo gradbenih strojev počasi pripeljemo do Jelendola.
Najprej se ustavimo pri Janezu Megliču, čigar hiša in posest sta bili v ujmi najbolj prizadeta. Njegova družina se je sredi noči, v močnem nalivu, znašla prav na poti podivjane reke in življenje so si rešili s pobegom na pobočje bližnjega hriba. »Najhuje je bilo, ker smo ostali brez elektrike in vsakršnega stika s svetom, v tisti temi sploh nismo vedeli, kaj se dogaja. Kar naenkrat je prišel tisti ogromni val in v trenutku smo se znašli v meter in pol globoki vodi,« pripoveduje. Njemu in njegovi družini je podivjana Tržiška Bistrica poplavila klet in uničila vse, kar je bilo v njej, od bele tehnike do treh avtomobilov. Največja škoda je bila na ribogojnici, saj je odplaknila večino rib in uničila ribnike. Pove nam, da so se postrvi od šoka zakopale v mulj in se šele teden dni pozneje izkopale iz njega. Da je obnovil svoj ribji rod, je moral letos dokupiti kar tono rib.
»A hvala občanom in občini Tržič, Rdečemu križu in Karitasu ter našim prijateljem in znancem, ki so nam res ogromno pomagali in zaradi njih lahko rečemo, da v tej nesreči res nismo ostali sami,« je hvaležen Janez Meglič. Se pa zaradi preživete groze tudi on s strahom ozira po nebu in se boji prihajajočega deževja. »Skrbi nas, da se ne bi ponovilo. Most pri spomeniku (tam se je lani voda zajezila in udarila navzdol, op. p.) je še vedno kritična točka,« opozarja.
Prav tako kot vsi domačini se tudi Štefe boji jesenskega deževja, saj je po strugi nad lansko kritično točko, mostom pri spomeniku, še vse polno peska in naplavin. »Pod mostom so namreč vse počistili in s tovornjaki odvažali, navzgor po Tržiški Bistrici pa ne! Če bo malo voda narasla, imamo v Jelendolu spet katastrofo,« je opozoril, sicer zadovoljen s sanacijo ceste in struge.
»Ja, res je, strugo navzgor od mosta proti Medvodju bi bilo treba poglobiti in odpeljati pesek, če ne bo voda spet ob prvi povodnji čez udarila. Ampak mi lahko samo opozarjamo in upamo, da vodarji vedo, kaj delajo, in da je treba odpraviti vzrok za poplave,« še doda Jože Steiner in nas odpelje nazaj v dolino.
Po enem letu smo znova obiskali Jelendol. Vasica pod grebenom Košute je bila nekaj tednov po povodnji odrezana od sveta, saj je na več delih odneslo cesto. Da smo se le par dni po neurju lahko prebili v Jelendol, je bila zasluga Jožeta Steinerja, dolgoletnega nekdanjega poveljnika Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Jelendol in člana jelendolskega kriznega štaba. S 30 let starim gasilskim kombijem, ki bi ga v kakem mestu že davno dali v odpis, je vozil šolarje, upokojence in bolnike do Bornovega tunela, kjer je odneslo največ ceste, od tam so se peš ali z drugim prevozom spustili do Tržiča.
Tudi ob našem tokratnem obisku je bilo enako. Zaradi sanacije struge in ceste med Tržičem in Jelendolom je vasica že od konca julija spet odrezana od sveta, prva faza del naj bi se končala do sredine novembra. In Jože spet s starim kombijem prevaža domačine, da gredo lahko v dolino po opravkih, v službo ali šolo. Obvozna cesta čez
Janez Meglič je moral po hudi uri za ribogojnico dokupiti kar tono rib. Foto: Dejan Javornik
Lom pod Storžičem je namreč tako luknjasta, da so si domačini že kar precej uničili svoje avtomobile. Jože je z gasilskim kombijem v dobrih dveh mesecih prevozil že 800 kilometrov – razdalja 6 km trikrat na dan. Le izjemoma gre po obvozni poti. Pa dobi za to, da je ekskluzivni prevoznik kaj plačano? »Ah, kaj, saj sem v penziji. Pomembno je, da smo živi in zdravi,« pripoveduje, medtem ko se mimo gradbenih strojev počasi pripeljemo do Jelendola.
Najprej se ustavimo pri Janezu Megliču, čigar hiša in posest sta bili v ujmi najbolj prizadeta. Njegova družina se je sredi noči, v močnem nalivu, znašla prav na poti podivjane reke in življenje so si rešili s pobegom na pobočje bližnjega hriba. »Najhuje je bilo, ker smo ostali brez elektrike in vsakršnega stika s svetom, v tisti temi sploh nismo vedeli, kaj se dogaja. Kar naenkrat je prišel tisti ogromni val in v trenutku smo se znašli v meter in pol globoki vodi,« pripoveduje. Njemu in njegovi družini je podivjana Tržiška Bistrica poplavila klet in uničila vse, kar je bilo v njej, od bele tehnike do treh avtomobilov. Največja škoda je bila na ribogojnici, saj je odplaknila večino rib in uničila ribnike. Pove nam, da so se postrvi od šoka zakopale v mulj in se šele teden dni pozneje izkopale iz njega. Da je obnovil svoj ribji rod, je moral letos dokupiti kar tono rib.
Gasilec Jože Steiner je še vedno glavni stik Jelendola s svetom. Foto: Dejan Javornik
»A hvala občanom in občini Tržič, Rdečemu križu in Karitasu ter našim prijateljem in znancem, ki so nam res ogromno pomagali in zaradi njih lahko rečemo, da v tej nesreči res nismo ostali sami,« je hvaležen Janez Meglič. Se pa zaradi preživete groze tudi on s strahom ozira po nebu in se boji prihajajočega deževja. »Skrbi nas, da se ne bi ponovilo. Most pri spomeniku (tam se je lani voda zajezila in udarila navzdol, op. p.) je še vedno kritična točka,« opozarja.
Take sloge še ni bilo
Pred gasilskim domom in domom krajanov nas pričaka predsednik krajevne skupnosti Jelendol - Dolina Stojan Štefe. Tudi on je navdušen nad tem, kako so vsi krajani v nesreči stopili skupaj in si pomagali, ter nad tem, kako so si hitro opomogli. »Lani je bilo res neverjetno, kako smo se povezali v nesreči. Takšne sloge še ni bilo med nami!« Malo manj pa je navdušen nad dogajanjem med sanacijo, ki poteka na cesti in ob strugi. »Veste, mi smo že od julija spet odrezani od sveta in tudi zdaj smo vsi zelo potrpežljivi. Ne razumem pa prišlekov, ki kar rinejo gor, čeprav je cesta zaprta. Obvoz je res katastrofalen, cesta slaba, a mi se držimo prepovedi vožnje in se moramo zelo potruditi, da pridemo v službo, šolo, po nakupih in vse drugo, medtem ko eni kar tiščijo gor in prepričujejo delavce na strojih, naj jih spustijo mimo. Vsako tako moledovanja podaljša čas obnove. Koliko jih je takih, od gobarjev do planincev. Pridejo z dobrimi avti in dobesedno zviška gledajo na nas, domačine. Zadnjič sem prav štel, 63 avtomobilov je šlo gor med malico delavcev, ko so jih spustili mimo,« pripoveduje.Niso vedeli, ali so živiŽupan občine Tržič Borut Sajovic se dobro spominja tistega jutra pred letom dni. »S škornji smo s sodelavci bredli po Cankarjevi ulici navzgor po Tržiču, ko so po Tržiški Bistrici priplavali deli posteljnine in pohištva. Takrat sploh nismo vedeli, kaj se zgoraj dogaja in ali so še živi, saj ni bilo elektrike in nobena komunikacija ni delovala. Velikanska sreča je bila, da ni bilo treba prižgati nobene sveče,« pripoveduje in zagotovi, da bo sanacija, vredna 2,4 milijona evrov, končana že do 15. novembra. Če jim bo uspelo od države pridobiti še dva milijona evrov, bodo v naslednjem letu izvedena še dodatna dela. »Nisem si mislil, da se v tako kratkem času da toliko narediti in da bodo domačini iz Jelendola in Doline tako potrpežljivi. Katastrofa je bila namreč res velikanska!«
Prav tako kot vsi domačini se tudi Štefe boji jesenskega deževja, saj je po strugi nad lansko kritično točko, mostom pri spomeniku, še vse polno peska in naplavin. »Pod mostom so namreč vse počistili in s tovornjaki odvažali, navzgor po Tržiški Bistrici pa ne! Če bo malo voda narasla, imamo v Jelendolu spet katastrofo,« je opozoril, sicer zadovoljen s sanacijo ceste in struge.
Veliko je obnovljenega. Foto: Dejan Javornik
»Ja, res je, strugo navzgor od mosta proti Medvodju bi bilo treba poglobiti in odpeljati pesek, če ne bo voda spet ob prvi povodnji čez udarila. Ampak mi lahko samo opozarjamo in upamo, da vodarji vedo, kaj delajo, in da je treba odpraviti vzrok za poplave,« še doda Jože Steiner in nas odpelje nazaj v dolino.
