RAZKRITO
FOTO: Pokopališče sredi Ljubljane
Grobove so odprli.
Odpri galerijo
FOTO: Matija Lukić
LJUBLJANE – Del ljubljanske Gosposvetske ceste je ograjen. Že od avgusta lani. Lotili so se namreč prenove, na svoj račun pa so prišli tudi arheologi.
»Trasa Gosposvetske ceste poteka po nekdanji rimski vpadnici v mesto, in kot je bilo tedaj običaj, so se ob njej razprostirala pokopališča. Izkopavanja na Gosposvetski so razkrila številne grobove iz 3. in 4. stoletja, med njimi veliko sarkofagov, kar priča o dejstvu, da so bili tu pokopani predvsem premožnejši Emonci,« nam je pojasnila Urša Karer iz Mestnega muzeja Ljubljana in dodala, da je bilo odkritih 185 grobov in 20 kamnitih sarkofagov.
Sarkofagi se odprejo, vsebina pa se preuči. Karerjeva pojasnjuje, da so pridatki v grobovih iz 3. in 4. stoletju izjemno redki, tako so tokrat v njih našli le kostne ostanke. Edina izjema so ostanki tkanine, prepredene z zlatimi nitkami.
Kdo so ti, ki so pokopani v sarkofagih, ni znano. Nagrobnih spomenikov, s katerih bi lahko prebrali imena izkopanih, namreč niso odkrili: »Na terenu pa sicer lahko ugotovimo spol pokojnika ali pokojnice (medenična kost je pri ženskah večja) in približno starost človeka, torej ali gre za otroka, mladostnika ali odraslega človeka. Dokaze za to iščemo v velikosti skeleta, stanju lobanje (posamezne kosti lobanje pri zelo majhnih otrocih še niso spojene) ter obrabljenosti zob. Glede na način pokopa lahko sklepamo tudi o družbenem statusu pokopanih. Najrevnejši si niso mogli privoščiti niti izdelave lesene krste – o tem priča odsotnost žebljev v posameznih grobnih jamah. Tako žeblji kažejo, da gre za leseno krsto, ki so si jo lahko privoščili premožnejši prebivalci Emone. Najbogatejši pa so si dali izdelati kamnito skrinjo – sarkofag ali pa so bili pokopani v zidanih grobnicah. Pri veroizpovedi pokopanih lahko ugibamo, da gre pretežno za kristjane, o čemer priča skeletni način pokopa, ki se uveljavi ravno s krščanstvom. Le-to je v 4. stoletju v Emoni že dodobra zasidrano.«
Sicer pa gredo najdbe najprej v konzervatorsko delavnico. »Tam jih očistimo, in kadar je to potrebno, tudi restavriramo. S tem se jim povrne prvotni videz ter prepreči nadaljnje propadanje. Mnoge najdbe so namreč s tem, ko so odstranjene iz prvotne lege, izpostavljene hitrejšemu propadanju. Ko so najdbe očiščene, dokumentirane, fotografirane in ustrezno ovrednotene, ostanejo varno shranjene v depoju. Izjemnejše aktualne najdbe prikazujemo v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana (grob rimske zdravnice, rimski teraco tlak, medaljon s čarnim besedilom …), na občasnih razstavah, bogatile pa bodo tudi novo stalno razstavo o zgodovini Ljubljane, ki jo odpiramo maja letos,« so še pojasnili iz Mestnega muzeja Ljubljana.
»Trasa Gosposvetske ceste poteka po nekdanji rimski vpadnici v mesto, in kot je bilo tedaj običaj, so se ob njej razprostirala pokopališča. Izkopavanja na Gosposvetski so razkrila številne grobove iz 3. in 4. stoletja, med njimi veliko sarkofagov, kar priča o dejstvu, da so bili tu pokopani predvsem premožnejši Emonci,« nam je pojasnila Urša Karer iz Mestnega muzeja Ljubljana in dodala, da je bilo odkritih 185 grobov in 20 kamnitih sarkofagov.
Najbolj zanimiva ali nenavadna najdba, ki je bila odkrita? Veliko število kamnitih sarkofagov in ostanki tkanine, z zlatimi nitkami – predvsem zaradi okoliščin najdbe, saj so se ostanki nitk pokazali šele v usedlinah na dnu sarkofaga.
Sarkofagi se odprejo, vsebina pa se preuči. Karerjeva pojasnjuje, da so pridatki v grobovih iz 3. in 4. stoletju izjemno redki, tako so tokrat v njih našli le kostne ostanke. Edina izjema so ostanki tkanine, prepredene z zlatimi nitkami.
Kdo so ti, ki so pokopani v sarkofagih, ni znano. Nagrobnih spomenikov, s katerih bi lahko prebrali imena izkopanih, namreč niso odkrili: »Na terenu pa sicer lahko ugotovimo spol pokojnika ali pokojnice (medenična kost je pri ženskah večja) in približno starost človeka, torej ali gre za otroka, mladostnika ali odraslega človeka. Dokaze za to iščemo v velikosti skeleta, stanju lobanje (posamezne kosti lobanje pri zelo majhnih otrocih še niso spojene) ter obrabljenosti zob. Glede na način pokopa lahko sklepamo tudi o družbenem statusu pokopanih. Najrevnejši si niso mogli privoščiti niti izdelave lesene krste – o tem priča odsotnost žebljev v posameznih grobnih jamah. Tako žeblji kažejo, da gre za leseno krsto, ki so si jo lahko privoščili premožnejši prebivalci Emone. Najbogatejši pa so si dali izdelati kamnito skrinjo – sarkofag ali pa so bili pokopani v zidanih grobnicah. Pri veroizpovedi pokopanih lahko ugibamo, da gre pretežno za kristjane, o čemer priča skeletni način pokopa, ki se uveljavi ravno s krščanstvom. Le-to je v 4. stoletju v Emoni že dodobra zasidrano.«
Najvrednejša najdba, ki so jo odkrili, je bila bronasta pasna sponka iz 4. stoletja.
Sicer pa gredo najdbe najprej v konzervatorsko delavnico. »Tam jih očistimo, in kadar je to potrebno, tudi restavriramo. S tem se jim povrne prvotni videz ter prepreči nadaljnje propadanje. Mnoge najdbe so namreč s tem, ko so odstranjene iz prvotne lege, izpostavljene hitrejšemu propadanju. Ko so najdbe očiščene, dokumentirane, fotografirane in ustrezno ovrednotene, ostanejo varno shranjene v depoju. Izjemnejše aktualne najdbe prikazujemo v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana (grob rimske zdravnice, rimski teraco tlak, medaljon s čarnim besedilom …), na občasnih razstavah, bogatile pa bodo tudi novo stalno razstavo o zgodovini Ljubljane, ki jo odpiramo maja letos,« so še pojasnili iz Mestnega muzeja Ljubljana.
