FOTO: Prav vsak kamen izpolni željo

Po tržiškem Minfosu in ljubljanski Collecti smo dobili še tretjo prireditev, povezano s preteklostjo našega planeta. V Cankarjevem domu je bila prav vsaka stojnica prava paša za oči. Najprej smo se srečali s študentkama Višje strokovne šole iz Sežane, ki deluje v sklopu Šolskega centra Srečka Kosovela iz Sežane. Imajo poseben oddelek oblikovanja materialov, kjer je kamen na prvem mestu. Prav ta študijski program, kot je povedala študentka Alenka Plahuta, odpira vrata v svet kamna. Njena študijska kolegica Tjaša Madruša nam je pokazala, kako se z diamantnimi rezili obdelujejo kamni, na primer rdeči in zeleni jaspis, ki sta precej trda. Tjaša je nato na grobo odrezan kamen še zbrusila na posebnih brusih. »Skozi pregled razvoja likovne tvornosti se ob ključnih primerih kulturne dediščine študentje seznanijo z različnimi umetnostnimi zvrstmi in praksami ter usposobijo za izdelavo, vodenje in arhiviranje dokumentacije izdelkov in postopkov. V vsakem letniku študentje opravimo deset tednov praktičnega izobraževanja v podjetjih ali zavodih, tudi v tujini. K sreči naš študij ne bo zaman, saj obdelovanje kamna spada med deficitarne poklice, torej bomo po študiju lažje dobili zaposlitev,« je povedala Alenka.


Tudi v morski vodi je narava izjemno bogata, kar sta na Mineralfestu dokazala Jan Simič in njegov oče Slobodan Simič, ki sta zastopala izjemno bogat piranski Muzej školjk. »Tako bogat in poln, da nam že primanjkuje prostora,« je povedal Simič starejši in se pohvalil, da se s piransko občino že dogovarjajo, kako rešiti stisko s prostorom. »V našem muzeju je na ogled osupljiva zbirka okrog 4000 lupin polžev in školjk z vsega sveta, poleg tega še številni fosili, morske zvezde, ježki in raki. Imamo tudi lupino največjega polža na svetu in 150-kilogramski lupini največje školjke na svetu.«


Med izdelovalkami nakita smo najprej spoznali Tanjo Stokin, ki se vse bolj posveča filigranu: »Tega sem se naučila povsem sama, čeprav je izdelava filigrana zelo natančna in zahtevna. Največ poučnih vsebin sem našla seveda na spletu. To me zelo pomirja, kar je po svoje kar presenetljivo.«


Podobno razmišlja tudi Aleksandra Žitnik iz Godiča pri Kamniku, ki je pustila stresno službo v ljubljanskem kliničnem centru in se povsem posvetila nakitu: »Do letošnjega leta sem hodila v redno službo, v izdelavi nakita pa sem našla pot za beg iz vsakodnevnega stresa. Svoje trgovine nimam, saj v glavnem prodajam prek spleta, rada pa se udeležujem podobnih prireditev, kakršna je Mineralfest.«

Jože Peter Batič je kmet, ki se v glavnem ukvarja s češnjami in breskvami, doma pa je v Šempasu pri Novi Gorici. V Cankarjevem domu je predstavil izjemno zbirko mineralov in fosilov, ki jo je do zdaj pokazal že na tržiškem Minfosu in ljubljanski Collecti. Obiskovalci so občudovali razstavljene primerke iz naših krajev in tudi iz tujine, med drugim z Madagaskarja. »Prav vsak kamen izpolni željo,« je odgovoril Batič eni od obiskovalk, ki se je zanimala za nakup.


Če kamen ne bo izpolnil pričakovanj, pa lahko z njim uravnamo svojo energijo. Orgonite je na Mineralfestu predstavila Martina Bolta, zanje pravi, da so transformatorji življenjske energije: »Vase potegnejo negativni orgon in oddajajo pozitivnega. S tem prečistijo naš osebni prostor in vanj prenesejo informacijski zapis vgrajenih kristalov. Na sejmu sem predstavila e-vilinski orgonit, ki vsebuje tudi cvetje in zelišča, ki dajejo še dodaten energijski pečat. Orgonite izdelujem tudi po naročilu.«