FOTO: Pri stotih si bistri um s križankami in časopisi

TABOR – Pronicljivih misli in spomina. S temi besedami bi lahko na kratko okarakterizirali najstarejšo krajanko Občine Tabor v Savinjski dolini, ki je svoj stoti rojstni dan praznovala v krogu družine, sorodnikov, prijateljev in sosedov v prijetnem ambientu Ribnika Lesjak v Miklavžu pri Taboru.

Praznovanje Slavke Leskovšek se je začelo z zahvalno sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Jurija v Taboru, ki jo je daroval domači župnik dr. Alojz Pirnat, obred pa je lepšalo petje Dobroveljskih fantov. Svojevrstno presenečenje je pripravilo Društvo upokojencev Tabor, katerega članica je, saj so po obredu v okolici cerkve poskrbeli za pogostitev z žlahtno kapljico in domačimi sladkimi dobrotami, slavljenka pa je prejela voščila predsednika taborskega društva upokojencev Milana Blatnika, članov društva in drugih vaščanov. Čestitke in dobre želje so ji izrekli tudi člani Zveze borcev za vrednote NOB Tabor, v svojem imenu in Občine Tabor pa župan Marko Semprimožnik, ki je tudi njen sovaščan. Domačinka Sonja Zupan je, ob spremljavi klavirske harmonike moža Robija Zupana, z izjemnim občutkom zapela nekaj Avsenikovih skladb in tako obogatila Slavkino stoletnico, ki je bila v družbi ljudi, ki ji pomenijo največ, še toliko lepša. Krona vsega praznovanja pa je bila torta v obliki knjige, ki je na neki način simbolizirala dolgo življenjsko pot slavljenke, ki ni bila lahka, a je bila tudi lepa in polna nepozabnih doživetij.

Z možem krojila in šivala

Slavka Leskovšek se je rodila junija 1919 na kmetiji v Kamenčah v sedanji občini Braslovče. Njen oče Jakob je bil krovec, mama Lucija, sicer Taborčanka, pa je gospodinjila. Starši so doživeli za tisti čas zelo visoko starost, in sicer 90 oz. 94 let. Pri Juhartovih, po domače Vrbenovih, se je poleg predzadnje Slavke rodilo še pet otrok: Anton, Vinko, Jakob, Marija in Ivan. Osemletno osnovno in triletno obrtno šolo je obiskovala v Braslovčah, vajeništvo pa je hodila peš opravljat v Ojstriško vas. Pri Marjetki Žibret, v hiši, v kateri danes živijo Virkovi, se je učila za šiviljsko pomočnico, pozneje pa je postala izučena šivilja. Usoda ji je pripeljala naproti soseda Lojzeta Leskovška, ki je bil takrat krojaški pomočnik, nato pa znani krojaški mojster. Ko sta si na robu Ojstriške vasi ustvarila dom, sta bila mentorja mladim šiviljam in krojačem. Marsikateri starejši Taborčan se spominja, da sta prav Slavka ter Lojze krojila in zašila komu kakšen plašč, morda prve hlače, obleko za birmo, krpala strgane kose, prekrojila staro, a še uporabno blago v novo oblačilo. Poleg tega sta priskočila na pomoč sosedom in prijateljem, ko so na kmetijah potrebovali dodaten par rok. Ker ni bilo denarja, se je rado dogodilo, da se je usluga vrnila z uslugo. Druga svetovna vojna je močno spremenila njuno življenje, Lojzeta pa je za vse življenje zaznamovala z boleznijo. Leta so ji tako minevala ob možu, hčerki Marti in sinu Marjanu, v krojaški delavnici, na vrtu in polju.

Slavka je pronicljivih misli in prava živa enciklopedija krajevnih prelomnic. Spominja se, kdo je v vasi prvi imel kolo, kdaj se je pripeljal kakšen avtomobil, kakšne so bile naše ceste, ko so bile le prašen makadam, kje so prvi imeli televizijo, kjer se je za ogled programa zbralo skoraj pol vasi, vodovod je bil kar naenkrat v vsaki hiši. Pravi tehnološki vrhunec je pomenila napeljava telefonskega priključka, še bolj zanimivi so bili vedno manjši fotoaparati, ki se danes skrivajo kar na mobilnem telefonu. Gospodinjenje so zelo olajšali pralni stroji, za udobje je poskrbela centralna kurjava. Mnogo stvari se je spremenilo v zadnjih 100 letih, Slavka pa je bila vsemu priča.

Kljub drugim časom prisega na pristnost in tople človeške odnose, zato ji veliko pomenita pozdrav in kakšen klepet. V hiši, ki si jo je nekoč z možem izbrala za svoj dom, danes živi s sinom in njegovo družino. Ob palici ali drugi opori se še vedno poda na kratek sprehod. Pozornost namenja dnevnim informacijam s področja politike, športa in kulture, možgane pa si bistri tudi s križankami in časopisjem. V veliko veselje so ji tri vnukinje ter pravnukinja in pravnuk.