TRADICIONALNO
FOTO: Prisegel s škafom Savinje za vratom
Že 58. Flosarski bal, ki je oživil stare običaje, na Ljubno privabil ogromno ljudi.
Odpri galerijo
58. Flosarski bal, ki je na Ljubnem ob Savinji trajal polna dva tedna, se je končal z izjemno etno povorko ljubenskih društev in vseh zaselkov, z vezanjem in vdiranjem flosa, splavitvijo in tradicionalnim krstom zelenca. Ko je zelenec ob škafu hladne Savinje iz Solčave na Ljubnem postal flosar, pa je za zaključno zabavo poskrbel Ansambel Saša Avsenika s predskupino. Ljubno, eden najlepših turističnih krajev v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline, je ob rekordnem obisku najmanj 20.000 obiskovalcev doživel evforično osrednje dejanje. Po dveh letih prekinitve je veliko domačinov z vodstvom Turističnega društva Moj kraj na čelu ter Občino Ljubno in številnimi društvi in ljudmi iz vseh zaselkov spet sodelovalo pri predstavitvi številnih dejavnosti iz preteklosti, življenja na kmetiji in vlcerstva ter s poudarkom na tradiciji flosarstva, ki ga Ljubenci ne imenujejo splavarjenje.
Sprevod se je vil od Foršta mimo Placa do osrednjega prizorišča v Vrbju, v njem so bili konjeniki s slovensko, ljubensko in flosarsko zastavo, spremljali pa so jih zvoki zgornjesavinjske pihalne godbe. Prikazano je bilo vse najboljše, kar kot kulturno zapuščino premorejo Ljubenci. V starodobni športni limuzini iz Firštovega muzeja fordu mustang se je peljala občinska gospoda z gostom, botrom zelenca Romanom Moškotevcem. Na traktorskih priklopnikih so se odvijale prave vlcerske in tišlerske delavnice. Prikazali so vrtanje lesenih cevovodov, izdelavo cevi za štepihe in lesene žlebove, perice so prale ter kuhale žajfo iz loja, prikazali pa so tudi zbiranje, hrambo zdrave studenčnice kot vira življenja.
Zgornjesavinjski starodobniki so z motoriziranim sprevodom ter poročnim sprevodom s kitami iz domačega cvetja ter veselo druščino ob spremstvu ljudskih muzikantov na vsakem vozu zabavali množico. Reka radovednih turistov in domačinov se je slednjič prevalila v Vrbje k vdiranju in splavitvi flosa ter na krst flosarskega zelenca Boštjana Podkrižnika, po domače Fužirja iz Tera, ki naj bi postal nov član flosarske družine. Flosarsko društvo Ljubno ima zagotovo največji sloves v naši deželi, saj člani zelo živo in skrbno nadaljujejo tradicijo, s predsednikom Davidom Pečnikom na čelu. Zaslužni za to pa so še številni drugi, nekdanja županja Anka Rakun, domačin Jože Mermal, ki vodi BTC, lastnik uspešne zasebne družbe KLS Ljubno Mirko Strašek, zdajšnji župan Franjo Naraločnik, predsednik Turističnega društva Moj kraj Radenko Tešanovič, raziskovalka etno flosarije Helena Šlogar, prvi med flosarji Martin Juvan Čuks, organizator vlcerjev Jože Hudej - Juvanički in številni drugi.
Že 68 let so ob flosarskem balu vezali flos, ga vdirali v korito vodnate reke, da se je Čuksov glas razlegal dol do hrvaške Roglce. Ko je bil les povezan, so s koli na horuk komando potiskali flos po rečni brežini in ga hkrati zadrževali z močnimi rokami in štriki, dokler ni padlo povelje: Na rajžo! Tokrat je velika čast pripadla novemu zelencu Boštjanu Podkrižniku, da je ošpičil flosarski kol, zadovoljivo prestal vprašanja flosarskega starešine in bil nato deležen škafa Savinje skozi rešeto na glavo. Ob botru Romanu Moškotevcu, direktorju VOC iz Celja, je Boštjan postal še en klin v kleni ljubenski flosariji.
Preden so člani Ansambla Saše Avsenika vzeli v roke inštrumente in neučakance pritegnili na plesno ploščad, so v Vrbju opravili še dobrodelno donacijo denarnih sredstev za potrebe invalidnega otroka z Ljubnega. Nagradili so najboljše tekmovalce popoldanskega merjenja v hitrostnem kiparjenju z motorno žago za pokal flosar. Slovenski šampion, domačin Tadej Brgles, ki je dal pobudo za dobrodelno gesto, je izdelal klop za invalidnega Denisa, sam pa ni želel sodelovati v bitki za prestižni naslov. Pred preostalimi slovenskimi mojstri motorne žage je slavil Solčavan Matija Vavdi pred Šmihelčanom (Mozirje) Jernejem Verbučem, tretjeuvrščeni pa je postal Gregor Tršar iz Logatca.
Sprevod se je vil od Foršta mimo Placa do osrednjega prizorišča v Vrbju, v njem so bili konjeniki s slovensko, ljubensko in flosarsko zastavo, spremljali pa so jih zvoki zgornjesavinjske pihalne godbe. Prikazano je bilo vse najboljše, kar kot kulturno zapuščino premorejo Ljubenci. V starodobni športni limuzini iz Firštovega muzeja fordu mustang se je peljala občinska gospoda z gostom, botrom zelenca Romanom Moškotevcem. Na traktorskih priklopnikih so se odvijale prave vlcerske in tišlerske delavnice. Prikazali so vrtanje lesenih cevovodov, izdelavo cevi za štepihe in lesene žlebove, perice so prale ter kuhale žajfo iz loja, prikazali pa so tudi zbiranje, hrambo zdrave studenčnice kot vira življenja.
Zgornjesavinjski starodobniki so z motoriziranim sprevodom ter poročnim sprevodom s kitami iz domačega cvetja ter veselo druščino ob spremstvu ljudskih muzikantov na vsakem vozu zabavali množico. Reka radovednih turistov in domačinov se je slednjič prevalila v Vrbje k vdiranju in splavitvi flosa ter na krst flosarskega zelenca Boštjana Podkrižnika, po domače Fužirja iz Tera, ki naj bi postal nov član flosarske družine. Flosarsko društvo Ljubno ima zagotovo največji sloves v naši deželi, saj člani zelo živo in skrbno nadaljujejo tradicijo, s predsednikom Davidom Pečnikom na čelu. Zaslužni za to pa so še številni drugi, nekdanja županja Anka Rakun, domačin Jože Mermal, ki vodi BTC, lastnik uspešne zasebne družbe KLS Ljubno Mirko Strašek, zdajšnji župan Franjo Naraločnik, predsednik Turističnega društva Moj kraj Radenko Tešanovič, raziskovalka etno flosarije Helena Šlogar, prvi med flosarji Martin Juvan Čuks, organizator vlcerjev Jože Hudej - Juvanički in številni drugi.
Že 68 let so ob flosarskem balu vezali flos, ga vdirali v korito vodnate reke, da se je Čuksov glas razlegal dol do hrvaške Roglce. Ko je bil les povezan, so s koli na horuk komando potiskali flos po rečni brežini in ga hkrati zadrževali z močnimi rokami in štriki, dokler ni padlo povelje: Na rajžo! Tokrat je velika čast pripadla novemu zelencu Boštjanu Podkrižniku, da je ošpičil flosarski kol, zadovoljivo prestal vprašanja flosarskega starešine in bil nato deležen škafa Savinje skozi rešeto na glavo. Ob botru Romanu Moškotevcu, direktorju VOC iz Celja, je Boštjan postal še en klin v kleni ljubenski flosariji.
Preden so člani Ansambla Saše Avsenika vzeli v roke inštrumente in neučakance pritegnili na plesno ploščad, so v Vrbju opravili še dobrodelno donacijo denarnih sredstev za potrebe invalidnega otroka z Ljubnega. Nagradili so najboljše tekmovalce popoldanskega merjenja v hitrostnem kiparjenju z motorno žago za pokal flosar. Slovenski šampion, domačin Tadej Brgles, ki je dal pobudo za dobrodelno gesto, je izdelal klop za invalidnega Denisa, sam pa ni želel sodelovati v bitki za prestižni naslov. Pred preostalimi slovenskimi mojstri motorne žage je slavil Solčavan Matija Vavdi pred Šmihelčanom (Mozirje) Jernejem Verbučem, tretjeuvrščeni pa je postal Gregor Tršar iz Logatca.