FOTO: Raško čebulo sadil tudi dedek Melanie Trump

RAKA – Ko eno od gospodinj na Raki povprašamo, katera je tista sestavina, ki je v kuhinji nepogrešljiva, kot iz topa izstreli: »Čebula. Brez mesa brez težav skuham okusno jed, brez čebule pa težko. Ampak ni vseeno, kakšna je čebula, naša, raška, je zagotovo najboljša, in ko jo enkrat poskusiš, vidiš, da ni primerjave z drugo, sploh s tisto uvoženo.« Raška čebula oziroma č'bula, kot ji pravijo, znova pridobiva veljavo in povpraševanje po njej je tolikšno, da mu pridelovalci z Rake in okolice ne sledijo več, zaloge za prodajo bodo namreč kmalu pošle, čeprav je cena višja kot cena drugih čebul.

Najboljša je surova

Nekoč so raško č'bulo uporabljali celo na dvoru Marije Terezije, pred tremi leti pa se je za njeno seme po zaslugi dedka ameriške prve dame Melanie Trump Antona Ulčnika zanimalo celo podjetje, ki skrbi za vrt Bele hiše. A na Raki si želijo, da njihove čebule ne bi poznali le zaradi Melanijinega dedka, ki je je na leto pridelal kar 50 ton, temveč zaradi kakovosti in tistih prednosti, ki jo delajo drugačno od drugih. In katere so te prednosti? Je blagega okusa, omakam doda barvo, pri praženju se hitro razpusti, zato je odlična za golaž in pražen krompir, še boljša je surova.

»V naši kuhinji uporabljamo samo raško č'bulo, ki jo tudi sami pridelamo, in brez nje si kuhe sploh ne predstavljam več. Gostje obožujejo čebulni kruh, ki ga pripravimo tako, da testu dodamo prepraženo čebulo in ocvirke. Čebule mora biti precej, testo pa zamesimo z malo več kvasa kot običajno, ker je težje zaradi dodane čebule in ocvirkov, testa pa ne zamesimo le z vodo, ampak dodamo mleko. Ob nedeljah ob kavici vedno ponudimo čebulno pogačo, hišna specialiteta je pica s čebulo, gostje pa imajo radi tudi pražena jetrca, kjer je seveda nepogrešljiva naša raška č'bula,« je naštevala Ana Tratnik, kuharica v gostilni Tratnik na Raki, ki se ponaša z več kot 80-letno tradicijo.

Tudi v trgovinah

Na Raki in okolici zdaj za prodajo pridelajo približno 12 ton čebule na leto, na voljo je v Sparovih trgovinah. »Pred desetimi leti smo je pridelali dve toni, zdaj 12. Tudi semenski material pridelamo sami, a čebula, ki jo namenimo prodaji, hitro poide, decembra jo po navadi zmanjka, zato bi je morali pridelati vsaj trikrat več, da bi sledili povpraševanju. Zato pridelovalci čebule, zdaj nas je 15, gledamo naprej, pri proizvodnji pa si vse bolj pomagamo s stroji,« pravi Branko Pečarič, največji pridelovalec raške č'bule, tudi član upravnega odbora Turističnega društva Lovrenc Raka, kjer si prizadevajo za zaščito raške č'bule kot avtohtone sorte. Primož Janc, ki je pred dvema letoma prevzel kmetijo, je priložnost videl tudi v čebuli. »Letos smo posadili 16.000 sadik, prihodnje leto bomo količino podvojili. Imamo pa stroj za sajenje,« pove.

Na Raki si že kakšnih osem let prizadevajo za oživitev pridelave nekdaj tako slovite raške čebule, zato so minuli konec tedna na trgu pred gostilno Tratnik pripravili prvi festival raške č'bule, ker pravijo, da si čebula, kot je njihova, zasluži tak dogodek. Letos so prvič predstavili maskoto, ki jo je izdelal Matej Kerin, vanjo pa se je odel Blaž Klemenčič.

V juho tudi malo cvička

V dveh dneh je bilo na Raki mogoče okusiti prednosti njihove čebule. Danica Pečarič, Nejc Globevnik in Elizabeta Turšič so pripravili pražen krompir in čebulno juho. »Precej čebule prepražimo na malo masti, dodamo sesekljan česen, zalijemo z jušno osnovo in malo cvička, začinimo s peteršiljem, poprom in timijanom, zgostimo pa lahko na različne načine, na primer s krompirjem, podmetom iz moke, tudi ovsenimi kosmiči. Zraven lahko postrežemo na kocke narezan kruh, ki ga popražimo. Takšna juha je lahko samostojna jed in je zelo zdrava,« pravi Turšičeva. Jože in Polonca Tomažin ter Franci Božič so se lotili priprave golaža, katerega osnovna sestavina je poleg mesa raška č'bula, in sicer veliko čebule, Jana in Andrej Kralj sta cvrla čebulne obročke, na voljo so bili tudi hamburgerji in hot dogi, ki sta jih pripravljala Igor Pirc in Veronika Novak, pika na i, ki je te priljubljene jedi naredila posebne, pa je bila karamelizirana raška čebula.

Po poteh čebularic

V Turističnem društvu Lovrenc Raka na različne načine skrbijo za promocijo krajev in ohranjanje tradicije. Vsako jesen pripravijo ličkanje po starem, blagoslovijo mošt, vsako prvo nedeljo po Martinu pa je č'bularski pohod. »Pot vodi iz Kostanjevice na Rako v spomin na čase, ko so čebularice čebulo peš nosile v Kostanjevico, kjer se je dobro prodajala,« pravi Alojz Kerin, predsednik TD Lovrenc Raka in se pohvali z uporabnim spominkom, s katerim kandidirajo tudi za spominek panonske Slovenije pri Turistični zvezi Slovenije. »Lončar Alojz Kržan je izdelal posodo za shranjevanje čebule, v njej je čebula, zapakirana pa je v inovativno škatlo, katere dve stranici lahko uporabimo kot deski za rezanje, dno pa je lahko podstavek za posodo,« razloži, hkrati pa pokaže več novih načinov uporabe njihove čebule. Tako imajo že svojo čebulno marmelado pa sušeno čebulo, praženo raško č'bulo in tudi čebulno tinkturo, ki je še kako primerna za lajšanje tegob ob prehladu. Račani so izdelali tudi čebulni liker, glede na vsestransko uporabnost čebule pa lahko v prihodnosti zagotovo pričakujemo še kak nov izdelek.