FOTO: Ribiči dobili svoj slovar

LJUBLJANA – Slovenci nimamo slovarja za vsako pomembnejšo človeško dejavnost, toda z Ribiškim slovarjem našega uglednega jezikoslovca in ribiča prof. dr. Toma Korošca, ki je izšel te dni, smo se prepričljivo postavili ob bok jezikovno in ribiško razvitim narodom ter mnoge med njimi tudi prehiteli. Slovar s področja sladkovodnega ribištva je slovensko temeljno delo, za pripravo katerega je avtor zajel celotno dostopno gradivo iz pisnih virov slovenskega ribiškega jezika od začetka 20. stoletja do sodobnosti kakor tudi živo govorno gradivo, ki ga je zbiral in izpisoval dobrih štirideset let.

Glavni vir je slovenska ribiška periodika, to je Ribiško-lovski vestnik (1934–1941), nekaj besedil iz ribiške rubrike v glasilu Lovec pred letom 1934 in od leta 1949 osrednje glasilo slovenskega ribištva Ribič. Poleg tega je zajeta še vsa strokovna ribolovna in ribiška literatura, ribiški priročniki, taksonomske zbirke rib ter nekaj prevodne literature. Med skromnimi slovaropisnimi poskusi na naših tleh se je sestavljavec lahko oprl le na Lovsko-ribiški slovar dr. Janka Lokarja iz leta 1937, v katerem je manjši del (le 17 od 124 strani) namenjen tudi ribištvu, in prispevek Alojzija Šulgaja v Ribiško-lovskem vestniku leta 1935, v katerem je prvič uporabil eno- in večbesedna slovenska imena 103 umetnih muh, podrobnim opisom pa dodal nazorne črno-bele perorisbe.

Ribištvo v zavesti Slovencev

"Raznovrstnost izrazja, ki se v slovarju predstavlja pod skupno oznako slovenski ribiški jezik, je dana s prakso slovenskega ribištva. Pri tem so izraze drugih strok in ved v ribiški slovar prinesli splošni razvoj, tehnološki napredek in širjenje znanja. Z njimi sodobni človek vstopa v ribiške vrste, v katerih je obvladovanje preproste ribolovne spretnosti že preseženo, uveljavlja pa se ribiška dejavnost, ko ribe niso več zgolj predmet lovljenja, ampak gospodarjenja, vzdrževanja, varovanja in ohranjanja," poudarja 79-letni avtor, zaslužni profesor ljubljanske univerze, ki je bil sodelavec pri prvi knjigi Slovarja slovenskega knjižnega jezika, soavtor Vojaškega slovarja (1977, 2002) in slovarja Slovenska krajevna imena (1985). Ribič pa je že od leta 1949 in, Laščan, svoja deška in najstniška leta preživljal ob Savinji ter kasneje lovil v vseh slovenskih in tudi tujih vodah, postal uspešen beličar, muhar in ščukar, pisal članke v strokovnih in poljudnih publikacijah o ribah in ribištvu ter bil soavtor v obeh izdajah knjige o muharjenju (1980, 2000).

"Preplet trdnega leksikografskega koncepta in uvodne umestitve ribištva tudi v kulturološki okvir slovenskega prostora pričata, da je Ribiški slovar delo jezikoslovca, zaznamovanega z intenzivnim razmerjem do življenja v slovenskih rekah. Temelj, na katerem gradi svoj slovar, izhaja iz dejstva, da je ribištvo jezikovno vezano na izročilo slovenske duhovne in materialne kulture in kot tako zasidrano v slovenskih tleh in v jezikovni zavesti široke plasti slovensko govorečih," opisuje širši kulturni pomen Koroščevega najnovejšega dela jezikoslovka prof. dr. Ada Vidovič Muha.

Ohranjanje ribiškega jezika

Ribiški slovar obsega 300 strani, od česar je 260 strani slovarskega dela (z 1131 iztočnicami), preostalo pa odpade na uvodna pojasnila in navedbo virov. Knjiga je izšla v nakladi 500 izvodov, izdala pa jo je Ribiška zveza Slovenije in s tem k svoji dejavnosti dodala delo, ki ni pomembno le za slovensko sladkovodno ribištvo in slovenske sladkovodne ribiče, marveč je tudi izjemno narodno in kulturno dejanje. Zato bo ta pionirski področni slovar poleg za ribiče koristno čtivo tudi za jezikoslovce, biologe, raziskovalce, študente, naravoslovce oziroma vse, ki so tako ali drugače povezani z ribami in ribolovom ali bi o tem želeli dobiti verodostojen odgovor.

Kakor v predgovoru razmišlja avtorjev ribiški vrstnik dr. Božidar Voljč, v slovarju priobčene besede povzemajo ribiško ustvarjalnost in prakse vseh generacij, ki so v slovenskih pokrajinah živele ob njihovih rekah in potokih. "Ribe in ribolov od nekdaj živijo z vsemi narodi in Slovenci se z nam lastnimi ribiškimi besedami in jezikom vključujemo v starodavna ribiška izročila, ki so v svojih prvotnih in današnjih rekreativnih oblikah pomemben del kulturnega in poslovnega sveta. Od nekdaj velja, da napisana beseda ostane, in če je tako, z Ribiškim slovarjem izpričujemo in ohranjamo našo ribiško tradicijo, z besedami v njem pa naš ribiški jezik."