AKTIVNOSTI NA SNEGU
FOTO: Sankanje s Tromeje
Pravljični spust iz severozahodnega kota naše domovine je zaradi prekrasnega razgleda na Julijske Alpe prava paša za oči.
Odpri galerijo
Navkreber je več kot uro hoda.
Rateče so najbolj zahodna Gorenjska vas, ki je še v Sloveniji. Gorenjska se sicer nadaljuje naprej, a to je že Italija in dežela tja do Trbiža je tisti del Gorenjske, ki smo jo izgubili po prvi svetovni vojni z Rapalsko pogodbo. V Ratečah zavijemo mimo cerkve in se ustavimo na osrednjem trgu. Nasproti gostilne Žerjav je še en ostanek minulih časov, še v šestdesetih letih je z Jesenic prek Kranjske Gore in naprej v Italijo vodila železnica, a so jo zaradi nerentabilnosti ukinili. Sredi vasi nanjo spominja vodni rezervoar z več sto kubičnimi metri prostornine, v katerem se je zbirala voda za napajanje parnih lokomotiv.
S trga zavijemo proti severu in po nekaj sto metrih se cesta konča. Od tu je treba prek potoka po poti navzgor v pobočje in po kakih desetih minutah hoje pridemo na gozdno cesto, ki prav tako vodi iz vasi, le da precej naokoli. Z omenjeno bližnjico smo spet na cesti, ki vodi proti Domu na Tromeji na višini 1145 metrov. Po približno uri hoda in 300 višinskih metrih vzpona se cesta po krajšem klančku odcepi navzdol in po nekaj minutah prispemo na precej veliko jaso, kjer je planinski dom. Težko da bi imeli od koder koli lepši razgled, pogled proti jugu nam pokaže celotne Julijske Alpe kot na dlani. Planinski dom je zaprt in na žalost v precej zdelanem stanju.
Pot lahko nadaljujemo na vrh Peči (1510 metrov), ki je na tromeji, do tja potrebujemo kako uro. Vseskozi smo stisnjeni med Avstrijo in Italijo, zato so nekdanje oblasti zaradi prebežnikov posekale celotno pobočje. Na vrhu sta manjša lovska koča in oddajnik, na drugi strani pobočja pa presenečenje, saj je tam precej veliko smučišče z avstrijsko kočo Dreieckehütte.
Spust s sanmi je pravi užitek. Najbolje je začeti kak kilometer višje od naše Koče na tromeji, tik preden se cesta izravna. Gozdna cesta se zložno spušča in pot, za katero smo v klanec potrebovali več kot uro hoda, s sanmi opravimo v nekaj minutah. Na točki, kjer smo se na poti v klanec priključili na cesto, imamo dve možnosti, ali da gremo peš po stezi ali pa še naprej po cesti naokoli do vasi. Sankanja je na tej točki bolj ali manj konec, saj se cesta od tu le zlagoma spušča in gre bolj ali manj po ravnem.
S trga zavijemo proti severu in po nekaj sto metrih se cesta konča. Od tu je treba prek potoka po poti navzgor v pobočje in po kakih desetih minutah hoje pridemo na gozdno cesto, ki prav tako vodi iz vasi, le da precej naokoli. Z omenjeno bližnjico smo spet na cesti, ki vodi proti Domu na Tromeji na višini 1145 metrov. Po približno uri hoda in 300 višinskih metrih vzpona se cesta po krajšem klančku odcepi navzdol in po nekaj minutah prispemo na precej veliko jaso, kjer je planinski dom. Težko da bi imeli od koder koli lepši razgled, pogled proti jugu nam pokaže celotne Julijske Alpe kot na dlani. Planinski dom je zaprt in na žalost v precej zdelanem stanju.
Pot lahko nadaljujemo na vrh Peči (1510 metrov), ki je na tromeji, do tja potrebujemo kako uro. Vseskozi smo stisnjeni med Avstrijo in Italijo, zato so nekdanje oblasti zaradi prebežnikov posekale celotno pobočje. Na vrhu sta manjša lovska koča in oddajnik, na drugi strani pobočja pa presenečenje, saj je tam precej veliko smučišče z avstrijsko kočo Dreieckehütte.
Spust s sanmi je pravi užitek. Najbolje je začeti kak kilometer višje od naše Koče na tromeji, tik preden se cesta izravna. Gozdna cesta se zložno spušča in pot, za katero smo v klanec potrebovali več kot uro hoda, s sanmi opravimo v nekaj minutah. Na točki, kjer smo se na poti v klanec priključili na cesto, imamo dve možnosti, ali da gremo peš po stezi ali pa še naprej po cesti naokoli do vasi. Sankanja je na tej točki bolj ali manj konec, saj se cesta od tu le zlagoma spušča in gre bolj ali manj po ravnem.
