STRAH
FOTO: Skočila z 18 metrov visoke lovske preže
Aleš Karničnik in Lorens Listo v vodo z najvišje preže na svetu. Mostarski prvak se je opogumil šele po dveh uspešnih skokih Mariborčana.
Odpri galerijo
KAMNIK – Ko je minuli petek nekaj minut pred 13. uro v Slovenia Eco resort v Godiču pri Kamniku zapeljalo reševalno vozilo domačega zdravstvenega doma, smo vedeli, da gre zares. Matjaž Zorman, lastnik turističnega naselja z lesenimi hišicami, podobnimi tistim na Veliki planini, nas je povabil na nenavaden dogodek. V pripravah na letošnje županske volitve − na dogodku je uradno napovedal kandidaturo za kamniškega župana − se je odločil za še eno od številnih akcij. Tokrat je bil to ekstremni skok z 18 metrov visoke, sicer najvišje lovske opazovalnice na svetu, ki jo je podjetni Zorman postavil konec lanskega novembra.
Točnost je lepa čednost. Tako je Zorman točno ob 13. uri napovedal to, kar bi se moralo zgoditi že na začetku avgusta. Žal je takrat sodelovanje zaradi bolezni odpovedal sam Lorens Listo. Tokrat je skakalec srečno prispel iz 680 km oddaljenega Mostarja, kjer je tradicija skokov v Neretvo izjemno dolga.
Poleg prvaka smo na vrhu lovske opazovalnice, ki je v bistvu tudi prav poseben razgledni stolp, najprej videli skakalca Aleša Karničnika iz Maribora, ki je – podobno kot pri smučarskih skokih – opravil vlogo predskakalca. Karničnik je stari znanec podobnih tovrstnih prireditev, kakršni so na primer skoki s 17-metrskega mostu v Kanalu ob Soči. Je eden najboljših slovenskih skakalcev z višin in dolgoletni prepoznavni obraz dogodkov Poletje v Kanalu. Je tudi prvi Slovenec, ki je začel tekmovati v svetovnem pokalu v skokih z višine. Za skoke v Sočo pravi, da je tako, kot bi skakal v gledališču, Kanalu pa pravi kar slovenski Mostar. »Za varen skok mora biti globina vsaj pet metrov. Najpomembnejše in prvo pravilo pri skokih v vodo pa je še vedno: Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini,« poudarja Aleš.
Prvak je pač prvak in Lorensu je skok imenitno uspel. Ko je prišel iz vode, sta si z Alešem segla v roko in se objela. Dogodek je bil uspešen, zadovoljen pa je bil tudi Matjaž Zorman. In kaj sta povedala kar dva zmagovalca skokov z 18-metrske lovske opazovalnice?
»Vesel sem, da sem lahko prišel v tako lep kraj, kakršno je to naselje v Godiču,« je povedal Karničnik. »To je bila edinstvena priložnost skočiti z naprave, kakršna je lovska opazovalnica. Vesel sem tudi, da sem spet srečal dolgoletnega prijatelja Lorensa, ki me je povabil, da sodelujem pri tem dogodku. Na začetku se mi je vse skupaj zdelo zelo nevarno in neugodno, nato sva se v pogovoru skupaj le odločila o skoku v globino. Ugotavljala sva, kje so pasti in kje preti nevarnost. Nato sva oba uspešno prestala skoke, hkrati pa sva bogatejša za to izkušnjo.«
Lorens Listo je po uspešno izvedenem skoku dejal, da je lovska opazovalnica pravzaprav ena najnevarnejših skakalnic, vendar zanj najlepša, poleg 20-metrskega Starega mostu v Mostarju. »Bilo je zares ekstremno in nevarno. Sprva sem se odločil, da ne bom tvegal, ko pa sem videl Aleša, da je skočil dvakrat, sem opravil s strahom in se pognal v globino. Dal sem vse od sebe, skok je bil nadvse atraktiven,« je povedal Lorens.
Prvi skočil Karničnik
Dogodek je privabil kar precej obiskovalcev, ki so si želeli videti šampiona ekstremnih skokov iz Mostarja, elitnega skakalca Lorensa Lista. V zgodovino se je vpisal kot najboljši skakalec v zadnjih 500 letih. Z vremenom so imeli organizatorji tokrat kar precej sreče, saj se je temperatura v lepem in sončnem dnevu povzpela na skoraj 20 stopinj Celzija. Toda v samih kopalkah stati na vrhu lovske opazovalnice in zreti v globino v ribnik, ki ga deli lesena podest, ni ravno mačji kašelj.Točnost je lepa čednost. Tako je Zorman točno ob 13. uri napovedal to, kar bi se moralo zgoditi že na začetku avgusta. Žal je takrat sodelovanje zaradi bolezni odpovedal sam Lorens Listo. Tokrat je skakalec srečno prispel iz 680 km oddaljenega Mostarja, kjer je tradicija skokov v Neretvo izjemno dolga.
4,5 metra je bila globoka voda pod opazovalnico.
Poleg prvaka smo na vrhu lovske opazovalnice, ki je v bistvu tudi prav poseben razgledni stolp, najprej videli skakalca Aleša Karničnika iz Maribora, ki je – podobno kot pri smučarskih skokih – opravil vlogo predskakalca. Karničnik je stari znanec podobnih tovrstnih prireditev, kakršni so na primer skoki s 17-metrskega mostu v Kanalu ob Soči. Je eden najboljših slovenskih skakalcev z višin in dolgoletni prepoznavni obraz dogodkov Poletje v Kanalu. Je tudi prvi Slovenec, ki je začel tekmovati v svetovnem pokalu v skokih z višine. Za skoke v Sočo pravi, da je tako, kot bi skakal v gledališču, Kanalu pa pravi kar slovenski Mostar. »Za varen skok mora biti globina vsaj pet metrov. Najpomembnejše in prvo pravilo pri skokih v vodo pa je še vedno: Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini,« poudarja Aleš.
Preden je Karničnik skočil z lovske opazovalnice v 4,5 m globoko vodo, je na Zormanovo prošnjo zavladala tišina. Kamere so zabrnele, fotografski aparati pa delali posnetek za posnetkom. In šlo je zares. Srca obiskovalcev so utripala nekoliko hitreje, usta so postala suha in nato je prišel na vrsto Aleš. V svojem značilnem slogu se je nekoliko odrinil, napravil nekaj figur in skoraj pravi polet je povsem uspel. Ko se je skakalec dotaknil mrzle vode v ribniku, se je nešteto vodnih kapljic razpršilo po zraku. Gledalci so zaploskali, vsi seveda v nestrpnem pričakovanju skoka mostarskega prvaka.
Premislil si je
Ko se je Lorens Listo pokazal na mestu, od koder naj bi skočil v ribnik, se je začel pripravljati na odločilni trenutek. A najprej je sledilo razočaranje, saj se je odločil, da ne bo skočil. »Bolje je tako, kot da bi se mu kaj zgodilo,« je nekoliko razočarana menila večina gledalcev, a kljub vsemu mostarskemu skakalcu iskreno zaploskala. Listo je sestopil s stolpa, zato pa je Zorman še enkrat napovedal Karničnika, in ta je uspešno še drugič skočil v vodo. Nato je kot strela z jasnega odjeknila novica: Lorens Listo bo skočil. »Premislil si je, po vsej verjetnosti pa sta ga spodbudila dva Karničnikova uspešna skoka,« smo slišali v Slovenia Eco resortu.
Sprva sem se odločil, da ne bom tvegal, ko pa sem videl Aleša, da je skočil dvakrat, sem opravil s strahom in se pognal v globino.
Prvak je pač prvak in Lorensu je skok imenitno uspel. Ko je prišel iz vode, sta si z Alešem segla v roko in se objela. Dogodek je bil uspešen, zadovoljen pa je bil tudi Matjaž Zorman. In kaj sta povedala kar dva zmagovalca skokov z 18-metrske lovske opazovalnice?
»Vesel sem, da sem lahko prišel v tako lep kraj, kakršno je to naselje v Godiču,« je povedal Karničnik. »To je bila edinstvena priložnost skočiti z naprave, kakršna je lovska opazovalnica. Vesel sem tudi, da sem spet srečal dolgoletnega prijatelja Lorensa, ki me je povabil, da sodelujem pri tem dogodku. Na začetku se mi je vse skupaj zdelo zelo nevarno in neugodno, nato sva se v pogovoru skupaj le odločila o skoku v globino. Ugotavljala sva, kje so pasti in kje preti nevarnost. Nato sva oba uspešno prestala skoke, hkrati pa sva bogatejša za to izkušnjo.«
Lorens Listo je po uspešno izvedenem skoku dejal, da je lovska opazovalnica pravzaprav ena najnevarnejših skakalnic, vendar zanj najlepša, poleg 20-metrskega Starega mostu v Mostarju. »Bilo je zares ekstremno in nevarno. Sprva sem se odločil, da ne bom tvegal, ko pa sem videl Aleša, da je skočil dvakrat, sem opravil s strahom in se pognal v globino. Dal sem vse od sebe, skok je bil nadvse atraktiven,« je povedal Lorens.