FOTO: Slovenske ure z japonskim mehanizmom

Slovenija ne slovi ravno po urah; to je bolj domena Švicarjev. A to se trojici mladih Mariborčanov ni zdela ovira. In pred dvema letoma so se lotili projekta slovenskih ur, ki bi jih prodajali po vsem svetu, se odpravili po sredstva na platformo za množično komuniciranje kickstarter, kjer se jim je cilj sicer izmaknil, nato so spremenili poslovno strategijo in se z novo kolekcijo in novim zagonom osredotočili na lokalni trg.

Ideja, da bi delali svoje ure, se je porodila spontano, iz ljubezni do ur, pravi eden od treh soustanoviteljev blagovne znamke Vamatic Watches Žiga Potočnik. "Vsi smo imeli radi ročne ure, nosili smo znane blagovne znamke, pa smo se spraševali, zakaj takšne ure toliko stanejo. In potem smo malo raziskovali in ugotovili, da lahko naredimo dosti boljšo uro po precej nižji ceni. Beseda je dala besedo – dosti kavic je moralo preteči vmes – in prišli smo do ideje, da bi delali svoje ure. Najprej smo imeli v glavi samo eno kolekcijo, to je naša winston kolekcija. Razmišljali smo, ali bomo šli v visoki ali nizki rang, in se odločili, da bomo prodajali zelo kakovostne ure," začetke svojega podjetja opisuje Potočnik.

Podjetje tvorita še Marcel Boškovič in Tadej Kelc, vsi pa so diplomirani ekonomisti, stari okoli 25 let. Četrti partner je ljubljanska pravna družba, ki je vložila denar in poskrbela, da je s pravnega vidika vse urejeno, pojasnjuje Potočnik. Tadej skrbi za finančno poslovanje, za dogovarjanje z dobavitelji, Marcel za oblikovanje, Žiga pa za tržne raziskave, analize, prodajo in odnose z mediji.
 

Zgodba s kickstarterja

Velika prelomnica za Vamatic je bila kampanja na platformi za množično financiranje kickstarter konec leta 2017. "Ponujali smo res dobre ure: v Švici smo našli dobavitelja, družinsko podjetje, ki je na trgu že sto let, in pridobili certifikat Swiss Made, ki v svetu ročnih ur še vedno največ pomeni. Tudi cena je bila temu primerna. Običajna baterijska ura iz kolekcije winston je stala okoli 400 evrov, za avtomatično (ki ne potrebuje ne navijanja ne baterije) pa smo zahtevali od 700 do 800 evrov, kar je nekako srednji rang," pravi Žiga Potočnik.

Ko so delali tržne raziskave, so sicer ugotovili, da prodaja švicarskih ur pada, raste pa prodaja modnih ur. "Včasih so ljudje kupili eno uro in jo imeli dvajset, trideset let – in mi smo načeloma ciljati na ta trg. A je nanj tako težko priti ... Danes ljudje ure kupujejo impulzivno: gredo k določenemu stilu, obleki. Seveda ostajajo ljudje, ki kupujejo drage ure, ker cenijo kakovost, a največja tržna moč je pri ljudeh, ki kupujejo atraktivne ure različnih videzov. Kljub temu smo rekli, da bomo delali na kakovosti, kakovosti in še enkrat kakovosti. Imeli smo italijansko usnje za paščke, švicarski mehanizem, mineralno steklo, uri smo priložili dva paščka," o prvotnih načrtih pove Žiga.

Njihov poslovni model je temeljil na izločitvi posrednikov. "Ura mora iti iz tovarne k nam in nato h končnemu kupcu. In zato smo jih lahko ponujali po ugodni ceni: takšna, ki je pri nas stala 400 evrov, bi v trgovini stala tisočaka več," pravi naš sogovornik. S to idejo so šli na kickstarter z dvema kolekcijama: štiri winston in dve avtomatični uri vauclain. Za cilj so si postavili 45.000 dolarjev (40.000 evrov), s čimer bi lahko začeli proizvodnjo, a bili so malo prekratki: zbrali so okoli 32.000 dolarjev (28.000 evrov).

Čas ni bil ravno najboljši: na platformo so šli decembra, ko ljudje največ zapravljajo. A ugotovili so, da Slovenci ne poznajo najbolje koncepta množičnega financiranja, kjer se ti le zavežeš, da boš podprl oziroma kupil neki izdelek, a plačilo se izvede šele tedaj, ko je kampanja uspešna in končana, seveda. Potencialni kupci pa so mislili, da bo znesek odtegnjen takoj, in so denar raje namenili za druga novoletna darila.
 

Nova strategija

Po kampanji so iskali pot naprej. "Petinštirideset tisoč dolarjev nismo mogli dobiti drugače kakor prek množičnega financiranja. A Vamatic je zaščitena blagovna znamka, imamo zaščiten logo, imamo zaščiten dizajn vseh ur, ogromno lastnega denarja smo že vložili v kampanjo, zato nismo hoteli končati zgodbe. Zato smo alocirali proizvodnjo, razširili ponudbo, imamo 13 moških in devet ženskih ur, in se preusmerili v modne ure. To niso nizkocenovne ure, so pa cenejše od prvih. Poiskali smo novega azijskega dobavitelja, namesto švicarskega mehanizma smo uporabili japonskega, ki je še vedno odličen, in pri moških urah omejili ponudbo na en pašček," razlaga Žiga Potočnik.

Po kakovosti so zdaj v rangu modnih ur, ki v trgovini stanejo 300 ali več evrov, njihove cene pa se gibljejo od 90 do 140 evrov. Za manjši denar dobiš enako dobro uro. A svet modnih ur je zelo konkurenčen, tako da je zelo težko pridobiti položaj na trgu. "Na začetku smo bili celo malo preveč ambiciozni in smo ure hoteli prodajati po vsem svetu. A je bilo predrago. Tako smo se osredotočili na Evropo, natančneje na Slovenijo, Hrvaško in Italijo. Seveda jih prodajamo tudi v ZDA in po Evropi, a marketinško nismo usmerjeni tja," pojasnjuje.


Izkušnja s kickstarterjem pa je vsekakor dragocena: Žiga bo pridobljeno znanje in izkušnje uporabil pri pripravi magistrskega dela, ki bo v bistvu kot priročnik za mlade podjetnike, ki razmišljajo o množičnem financiranju. "Prav to nam je manjkalo," pravi.
 

Stavijo na influencerje

Veliko delajo z influencerji, ki so trenutno najuspešnejši prodajni kanali. "Pretežno smo osredotočeni na ženski trg, ker ženske bolj kupujejo ure po spletu, čeprav smo mislili, da je to bolj moška domena. Ampak ne, ženske rade kupujejo tudi za moške, ne le zase. Sodelujemo z mikro influencerji: mi jim damo uro, oni pa naredijo objavo na instagramu, facebooku, youtubu ali blogu. Zgledovali smo se po strategiji družbe Daniel Wellington, enega najhitreje rastočih podjetij v Evropi. Tudi njim je veliki preboj uspel z influencerji. A potem so naredili napako, ker so začeli najemati prevelike in predrage influencerje, kot je Kendall Jenner iz klana Kardashian. In tako so se vrnili k manjšim influencerjem z 10.000, 20.000 sledilci," sodobne načine oglaševanja opisuje Potočnik. Vamatic trenutno sodeluje s približno 40 influencerji v Sloveniji pa tudi na Hrvaškem in v Italiji. Pri nas sta njihova najbolj znana obraza Vamatica mariborska modna navdušenka Fiona Čuček in prav tako mariborski tenisač Luka Pehnec.


S prodajo prek svoje spletne trgovine so trenutno zadovoljni, a se zavedajo, da se mora ime še prijeti: ljudje morajo videti, da gre za slovensko znamko. "Mislim, da smo edini v Sloveniji s svojo znamko ur," poudarja Žiga Potočnik. Dogovarjajo se s tujimi spletnimi trgovinami, ki prodajajo ure, a nimajo lastne blagovne znamke, pogajanja potekajo z eno od večjih prodajaln ur v Sloveniji, prisotni pa so tudi v nekaj manjših trgovinah. Imajosvojega urarja, ki popravlja oziroma pregleduje ure, in sicer Ivana Zernka iz Lenarta v Slovenskih goricah.
 

Eleganca in minimalizem

Samo ime Vamatic nima nekega posebnega pomena, priznava Žiga Potočnik: "Premetavali smo različna imena, pa nam je Vamatic šel najbolje v uho." Prve skice ure nastajajo s svinčnikom in papirjem, nato se selijo v računalnik, kjer naredijo tridimenzionalni model.


"Najtežje je, če potrebuješ svoj kalup, se pravi, da imaš unikatno ohišje. Ura je v osnovi sestavljena iz kalupa, številčnice, kazalcev, mehanizma in paščka. Kalup je lahko unikaten ali univerzalen, odvisno od tega, koliko denarja imaš na voljo. Najpomembnejši pa je dizajn številčnice. Ko se to dvoje uskladi, je glavni problem rešen. Treba je oblikovati tudi škatlico, navodila, certifikat. Ko smo šli na kickstarter, smo ponujali veliko leseno škatlo, potem smo šli na manjšo in bolj dostopno škatlico, ki pa je še vedno zelo lepa in minimalistična," pove.


"Še vedno si želim, da bi nekega dne izdelovali vrhunske ure. Seveda ne pod blagovno znamko Vamatic, ampak novo. Nekega dne bi rad predstavil uro, ki bo stala 10.000 evrov in ki bo vredna tega denarja," sklene Žiga Potočnik.