FOTO: Slovenski tovornjakar v Ameriki zbolel za rakom

KOPER – »Z Milanom Kajtezom, ki je leto dni starejši od mene, se poznava iz mladih let. Stanovala sva 150 metrov narazen, on v Ulici agrarne reforme, tako da sva se pogosto srečevala,« pripoveduje Koprčan Dario Cerkvenik. Nadaljuje: »Spomnim se ga pa tudi iz portoroških diskotek, kjer sem bil didžej, on pa je delal v Rivieri kot hotelski postrešček. Živel je pri mami, šestnajst let je imel, ko mu je umrla, od takrat se je moral preživljati sam. Po osamosvojitvi Slovenije je šel delat na neko ladjo križarko, sva pa še vedno ostala v stiku. Slišiva se občasno, na par mesecev.«

 

Tumor četrte stopnje

Milan, ki se je rodil 14. septembra 1962 v Kopru, je kljub nenaklonjenim okoliščinam po mamini smrti na kovinarski srednji šoli v domačem mestu pridobil poklic rezkalca, pozneje še strojnega tehnika. Kot nastavljalec na stroju je delal v Cimosu, nekaj naslednjih let pa kot hotelski postrešček oziroma pomočnik receptorja v portoroških hotelih Riviera in Slovenija. Zatem je opravljal deli kurirja in kurjača v trgovskem podjetju Preskrba, nakar je na piranski tržnici za zasebnika prodajal sadje in zelenjavo. Leta 1995 se je za pol leta odpravil na potniško križarko za natakarja. Tudi naslednje leto je stregel na (drugi) veliki potniški ladji. Leta 1997 si je pridobil zeleno karto, dovoljenje za bivanje v ZDA, ki mu je omogočila, da se je zaposlil kot kurir pri podjetju UPS. Ob delu je opravil še vse potrebno izobraževanje za li cenco voznika velikega transkontinentalnega tovornjaka. Leta 1999 ga je najel na lizing in začel opravljati dolge prevoze od atlantske do tihooceanske obale. Tako do leta 2005, ko se je poskusil v spletni prodaji. Zaradi zaslužka, ki je bil manjši od pričakovanega, se je vrnil med kamionarje. Tovornjak mu je postal, kot poje Tomaž Domicelj v znani popevki o kamionarju, njegov »edini dom in postelja«. Vse do usodne bolezni, ki ga je spravila v bolnišnico.


O njej je na facebooku Milan povedal: »Že od srede januarja sem v bolnišnici. Diagnoza je črevesni tumor četrte stopnje, ki se je že tako razširil, da je pričel napadati jetra in pljuča. Čakam na dodatno mnenje iz druge bolnišnice, sledila bo operacija odstranitve tumorja. Nadaljevati bom moral s kemoterapijo in kdo ve čim še.«


V paketu z boleznijo pa je za Milana, ki za ameriške potrebe sliši tudi na ime Mike, nastopila še druga težava: »Zaradi bolezni ne morem delati že več mesecev, medtem so skopneli že vsi moji prihranki. Zaprosil sem sicer za invalidsko upokojitev, ampak tukaj v ZDA se lahko zavleče v dolge mesece ali celo leta.«
 

Vsaj za zdravstveno zavarovanje

Žalostna resnica je: »Denar potrebujem za plačilo mesečne premije zdravstvenega zavarovanja. Da bi ostal brez njega, si še zlasti zdaj ne morem privoščiti. Poravnati pa moram tudi še nekaj drugih manjših položnic.«
Za vsa vprašanja je Milan dosegljiv na facebooku: »Če kdo želi več podrobnosti o meni in moji situaciji, naj me, prosim, kontaktira na FB in na vašo željo lahko dam tudi telefonsko številko, da se pomenimo po videu.«
Milan, ki je vse od materine smrti, bilo mu je šestnajst let, živel sam, je tak ostal vse do zdaj: »Sem samski, brez družine in brez sorodnikov, tako da ne morem pričakovati pomoči s te strani.«

Njegov koprski prijatelj Dario pove: »Milana poznam kot simpatičnega in poštenega fanta, pri čemer želim poudariti, da ni nikoli popival ali počel neumnosti. Za razliko od nas, ki smo se, kar spada k mladim letom, tudi kdaj pregrešili, je bil on vedno soliden in zgleden. Zaradi te njegove odgovorne zadržanosti je bil cenjen tudi pri dekletih. Vezati se pa ni hotel. Tudi otrok nima.«
Dario se zamisli, potem reče: »Kaj pa vem, morda je že zamlada kaj sanjaril o Ameriki. Na oni strani oceana si je gotovo nabral tudi koristne izkušnje, obogatel pa po osemnajstih tovornjakarskih letih žal ni, čeprav bi mu človek že zato, ker je marljiv, prav rad privoščil.«

Zdaj je tako: »Stisnila ga je zahrbtna bolezen. Če bo operacija uspela, bo lahko živel z vrečko. Da bi še naprej vozil tovornjak, pa ne bo šlo. Saj to niti ni pomembno, Milanu ni bilo nikoli težko delati. Bo pač moral poiskati kaj sebi primernega. Vsaj do upokojitve. Da bo prebrodil ta vmesni čas, pa smo mu prijatelji pripravljeni pomagati.«
Da je z Milanom nekaj narobe, je Dario posumil, potem ko se mu dlje kot običajno dolgo ni oglasil: »Ko sem ga sam poklical, je povedal, da je na Floridi v bolnišnici na preiskavah. Pred tem se je na kamionskem terminalu zrušil, drugi tovornjakarji so mu priskočili na pomoč in poklicali rešilca.

Čeprav s težkim srcem, je Milan na facebooku zapisal: »Če imate možnost, da kaj prispevate za moje zdravljenje, kolikor pač lahko, tudi če je samo en evro ali dolar, mi bo zelo dobrodošlo.«

Dario pojasnjuje za Milana: »Samo za zdravstveno zavarovanje potrebuje približno 300 dolarjev na mesec, še 100 do 150 na mesec pa za kritje drugih stroškov.«

Dario nadaljuje: »Prijatelji smo mu že nekaj zbrali in poslali prek paypala. Za pomoč sočloveku v stiski pomaga že skromno nakazilo.«

Prijatelji ne stojijo križem rok: »Z nekaj gostinskimi lokali tu na Obali se dogovarjamo, da bi za pomoč Milanu postavili donatorske škatle, prav tako smo začeli akcijo za manjše dobrodelne koncerte.«
Kdor želi pomagati hudo obolelemu Milanu Kajtezu, se z njegovim prijateljem Dariem lahko več pogovori na telefonski številki 070 818 559.