FOTO: Staroselci za mali čmrljak plačali kar 5000 evrov

GROSUPLJE, OBČICE – Vse se začne in konča pri denarju, pravijo. Tako tudi v zgodbi Društva Kočevarjev staroselcev (DKS) iz Občic pri Dolenjskih Toplicah. Vodstvo s prstom kaže na prejšnjega predsednika DKS Avgusta Grila. Ta naj bi z denarjem ravnal povsem po domače in društvo ga je konec leta 2016 kazensko ovadilo zaradi suma, da je pri vodenju prekoračil svoja pooblastila ter ga z neupravičeno porabo sredstev oškodoval.


»Če bi bila država takšna, kot bi morala biti, bi to morala že raziskati. Ampak kazenska ovadba je še danes na tožilstvu,« nam v prostorih društva razočarano pove njegov predsednik Marjan Štangelj. Pred dnevi je moral tudi na novomeško okrožno sodišče, saj je Gril, ki je društvo vodil med letoma 1994 in 2016, proti DKS vložil tožbo, s katero zahteva vrnitev 20.567 evrov. Kot nam je v svoji pisarni razložil Gril, gre za denar, ki ga je, ko je bil še predsednik društva, sam posodil DKS, da je to lahko izvajalo svoj program. Iz svojih prihrankov in z računa svojih podjetij Gramat Gril in Gril Invest je tako društvu v vseh teh letih posodil najmanj 200.000 evrov. Ko pa je društvo dobilo odobrena sredstva za njegovo delovanje, mu jih je vrnilo. A kot rečeno, ne v celoti, saj naj bi bilo Grilu dolžno še omenjenih 20.567 evrov.

Mirno spi

Ena večjih investicij, za katero je DKS tako potreboval denar, je bil projekt biodiverziteta, v sklopu katerega so vzpostavili dve genski banki, in sicer eno v Občicah, drugo na območju Kočevskega jezera, ter drevesnico v Grosupljem. Gril pravi, da je novo vodstvo potem, ko je bila leta 2015 nasilno prevzeta oblast, za čimer naj bi stali, kot pravi, pučisti oziroma nezadovoljna skupina članov društva, gensko banko povsem zanemarilo. Oziroma da je tako padlo v vodo 20 let dela.

Razložil nam je, da je za urejanje takšne genske banke potrebnega veliko denarja in da bi mu zato tistih 20 tisočakov še kako prav prišlo, da bi lahko delo nadaljeval vsaj v okviru genske minibanke. Zatrdi, da ima dokaze, da je v ohranjanje kulturne dediščine vložil 200.000 evrov in da je vrednost celotnega premoženja društva najmanj 600.000 evrov.

»Štangelj želi to zdaj prepisati na vaško skupnost,« je še prepričan sogovornik. Razloži, da so v času, ko je vodil društvo, naredili res veliko stvari. Vse od genske banke, spominskega zida za zaslužne slovenske pisatelje in adaptacije 20 sakralnih objektov do izdaj več publikacij.

»Nonstop smo delali v korist naše kulturne dediščine. Pri tem sem še jaz zalagal svoj denar. Ves čas smo delali na terenu, vso Slovenijo smo prečesali po dolgem in počez,« razlaga Gril. »Jaz še danes zaradi vsega skupaj mirno spim. Vem, da nihče ni nič ukradel, ampak samo dodajal.« Štanglju tudi očita, da »laže, kot pes teče,« ter da je bilo iz društva neupravičeno izločenih 250 članov. Ne boji se niti revizije poslovanja, saj bo ta, kot pravi, pokazala, da ni bilo nobenih nepravilnosti. Ne želi pa, da bi člani društva iz njegove pisarne odnesli fascikle z dokumenti, saj se tako ne bi mogel braniti pred obtožbami. »Naš arhiv je na razpolago za slehernega, a ne da ga odpeljejo,« še sklene.

Sum pranja denarja

Novo vodstvo društva vse Grilove očitke zavrača. Tudi njegovo zahtevo po vrnitvi denarja. »Mi izhajamo iz izpiskov, pod katere smo potegnili črto, koliko je on dal društvu in koliko je vzel od njega,« nam pove Štangelj in doda, da se trenutno lahko zanesejo le na bančne izpiske, saj dostopa do vsega preostalega arhiva nimajo – ker je pri Grilu.

Med letoma 2007 in 2015 je, kot izhaja iz izpiskov, Gril osebno ter njegovi dve podjetji z računa društva prejel več kot 120.000 evrov. Gril pa je v društvo vložil 54.000 evrov. »On je pod pretvezo, da je društvo nelikvidno, osebno vlagal denar. Takoj zatem pa so prišli veliki računi njegovih podjetij in obstaja sum pranja denarja,« pravi Štangelj v družbi tajnice društva Mojce Pogačnik. Dodaja, da ni bilo potrebe po posojilih, saj od koroške vlade dobijo na leto več kot 20.000 evrov, in da tako z likvidnostjo nimajo težav. Hkrati sumijo, da so posojilne pogodbe ponarejene in da so bili tudi računi, ki jih je Gril prek svojega podjetja pošiljal društvu, fiktivni. Za tako imenovani čmrljak, si je denimo na Gril invest nakazal 4916 evrov. Štangelj glede fasciklov pravi, da so ti last društva, samo premoženje društva pa je po bilanci vredno 170.000 evrov, ter da ga vaška skupnost, ker ta ni pravna oblika lokalne samouprave, tudi ne more prevzeti. »Naj si izbije iz glave, da ga hočemo prevzeti,« je še odločen predsednik DKS, ki pravi, da so si po Grilovem odhodu povrnili zaupanje članov društva in tudi vseh tistih potomcev Kočevarjev, ki živijo v tujini in ki tudi večkrat obiščejo posestvo društva v Občicah. Za dobro sodelovanje se zahvaljujejo Koroški deželni vladi, slovenskemu zunanjemu in kulturnemu ministrstvu, avstrijski veleposlanici v Sloveniji Sigrid Berka, občini Dolenjske Toplice ter vsem članom društva.