ONESNAŽENJE
FOTO: Ste že videli rdečo gladino Blejskega jezera?
Namesto čiste modrozelene vode obiskovalce pričaka rdeča gladina gorenjskega turističnega bisera.
Odpri galerijo
Bled. FOTO: Dejan Javornik
BLED – Blejsko jezero cveti. Po vodno gladino se namreč množijo cianobakterije, ki povzročajo, da je jezerska voda na pogled rdeča. Ta pojav imenujejo tudi burgunska kri. Na žalost to ni nič novega, domačini so mu priče vsako leto ob nižjih temperaturah zraka. Takoj ko se zrak ogreje, bo bolje, pojasnjuje Špela Remec Rekar iz sektorja za ekološko stanje voda pri Agenciji RS za okolje, saj se bodo takrat bakterije pomaknile niže v globino jezera.
Bakterije so posledica prevelike obremenjenosti z organskimi snovmi. Ta je trenutno vidna, v poletnih mesecih pa ne, čeprav tam živijo naprej. Lahko povzročajo tudi toksičnost vode, kar NIJZ preverja s posebnimi analizami, vendar izsledki zadnje – februarske – še niso znani.
Kot nam je pojasnila strokovnjakinja, so vzroki za onesnaženost jezera številni. Jezero je zelo majhno, dejavnosti okoli njega in v njem pa številne. »Množični turizem je od leta 1994 narasel za 360 odstotkov. Na Bledu je še vedno neurejena kanalizacija, katere ureditev je zaradi zazidanih jezerskih obal zelo težavna. Kopališča niso ustrezno urejena – primanjkuje sanitarij. Prenosna stranišča so namreč vzrok, da večina kopalcev malo potrebo opravlja v jezeru, kar pa je nov vnos organskih snovi vanj.«
Omejiti oziroma prepovedati bi bilo treba krmljenje ptičev, ker je za jezero zelo obremenjujoče, še bolj pa v zadnjih letih vse bolj priljubljen ribolov na krape. Vsak ribič lahko pred lovom in med njim porabi kar pet kilogramov hrane, kar na letni ravni pomeni več kot 10 ton zmetane hrane v vodo, še opozarja Remec Rekarjeva, ki ne pozabi niti na živinorejo v pojezerju in ribogojnico na obali, ki pa se bo še širila.
»Jezero je glede na vse še v dobrem stanju,« dodaja in poziva, da bi bil nujen konsenz vseh, ki vplivajo na jezero, o novih pravilih delovanja in načrtu, kako ravnati v bodoče.
Bakterije so posledica prevelike obremenjenosti z organskimi snovmi. Ta je trenutno vidna, v poletnih mesecih pa ne, čeprav tam živijo naprej. Lahko povzročajo tudi toksičnost vode, kar NIJZ preverja s posebnimi analizami, vendar izsledki zadnje – februarske – še niso znani.
Kot nam je pojasnila strokovnjakinja, so vzroki za onesnaženost jezera številni. Jezero je zelo majhno, dejavnosti okoli njega in v njem pa številne. »Množični turizem je od leta 1994 narasel za 360 odstotkov. Na Bledu je še vedno neurejena kanalizacija, katere ureditev je zaradi zazidanih jezerskih obal zelo težavna. Kopališča niso ustrezno urejena – primanjkuje sanitarij. Prenosna stranišča so namreč vzrok, da večina kopalcev malo potrebo opravlja v jezeru, kar pa je nov vnos organskih snovi vanj.«
Omejiti oziroma prepovedati bi bilo treba krmljenje ptičev, ker je za jezero zelo obremenjujoče, še bolj pa v zadnjih letih vse bolj priljubljen ribolov na krape. Vsak ribič lahko pred lovom in med njim porabi kar pet kilogramov hrane, kar na letni ravni pomeni več kot 10 ton zmetane hrane v vodo, še opozarja Remec Rekarjeva, ki ne pozabi niti na živinorejo v pojezerju in ribogojnico na obali, ki pa se bo še širila.
»Jezero je glede na vse še v dobrem stanju,« dodaja in poziva, da bi bil nujen konsenz vseh, ki vplivajo na jezero, o novih pravilih delovanja in načrtu, kako ravnati v bodoče.
