OBLETNICA
FOTO: Sto let Prekmurja
Prekmurci že stoletje tudi uradno v Sloveniji. O tem v monografiji o pariški mirovni konferenci.
Odpri galerijo
Lipušček je izpostavil vlogo kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju prekmurskih meja.
MURSKA SOBOTA – V Pokrajinski in študijski knjižnici se je s predstavitvijo monografije dr. Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 začel sklop prireditev, ki se bodo letos odvijale ob 100. obletnici priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu.
Avtor monografije je novinar, publicist in zgodovinar, obenem pa avtor številnih del, najpogosteje povezanih z obdobjem prve svetovne vojne. Še preden je predstavil svoje delo, je pozdravni nagovor pripadel prvemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu, zdaj pa predsedniku iniciativnega odbora za obeleževanje jubileja, ki je spomnil na čase izpred sto let in poudaril, da je Prekmurje lahko zgled marsikomu.
"Res je, da so ta del Slovenije večinoma naseljevali Slovenci, res pa je tudi, da je bil močno naseljen z Madžari, Nemci, Judi in Hrvati. Mislim, da je Slovenija to svojo multikulturnost ohranjala vse do danes in to v svetu, ki temu ni naklonjen, ki je poln nacionalizma in sovražnosti. Mislim, da je to lahko dokaz, kako je možno na tako majhnem območju ohranjati strpno, skupno in produktivno življenje," je poudaril Kučan.
Pogovor, skozi katerega so predstavili monografijo, v kateri je predstavljena vloga ZDA pri določanju slovenskih in prekmurskih mej, pa tudi potek pariške konference, je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. V monografiji, v kateri je predstavljena tudi vloga kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja, so torej v ospredju dogodki izpred sto let, ko je potekala mirovna konferenca, na kateri so odločali tudi o usodi Prekmurja.
Danes se nam zdi dejstvo, kam že od nekdaj spada Prekmurje, in bi menili, da je bila tedaj tudi odločitev diplomacije samoumevna, pa ni bilo povsem tako. Prekmurje je bilo na tej konferenci obrobno vprašanje in niso mu bili vsi naklonjeni. Slovenci smo takrat izgubili na severu in na zahodu, izgubili smo del Primorske in Koroško in tudi za Prekmurje bi se lahko izteklo drugače, če ne bi bilo ljudi, ki so se zavzeli za ta košček ozemlja.
"Položaj Slovencev je danes podoben položaju Daniela v levjem brlogu, je Mihajlo Pupin pisal Woodrowu Wilsonu s pomočjo ameriških ekspertov, najverjetneje ravno Johnsona: Lačni levi so Italijani, Nemci in Madžari, slovenskemu narodu pa grozi, da ga bodo raztrgali na koščke, da bi potešili lakoto nenasitnih levov!"
V knjigi podrobneje izvemo, kako je potekala konferenca, kdo se je postavil na našo stran, kdo je bil proti, zapisana so nova dejstva, ki jih je avtor odkril pri raziskovanju. Je pa v zvezi s tem še veliko nejasnosti, saj so se mnogi dokumenti s pariške mirovne konference izgubili ali izginili.
Predstavitve knjige se je udeležilo ogromno ljudi, med njimi tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan in soboški župan Aleksander Jevšek. Osrednja proslava ob 100-letnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu pa bo 17. avgusta v Beltincih.
Priključitev ni bila samoumevna
Avtor monografije je novinar, publicist in zgodovinar, obenem pa avtor številnih del, najpogosteje povezanih z obdobjem prve svetovne vojne. Še preden je predstavil svoje delo, je pozdravni nagovor pripadel prvemu predsedniku Slovenije Milanu Kučanu, zdaj pa predsedniku iniciativnega odbora za obeleževanje jubileja, ki je spomnil na čase izpred sto let in poudaril, da je Prekmurje lahko zgled marsikomu.
Lačni levi so Italijani, Nemci in Madžari, slovenskemu narodu pa grozi, da ga bodo raztrgali na koščke.
"Res je, da so ta del Slovenije večinoma naseljevali Slovenci, res pa je tudi, da je bil močno naseljen z Madžari, Nemci, Judi in Hrvati. Mislim, da je Slovenija to svojo multikulturnost ohranjala vse do danes in to v svetu, ki temu ni naklonjen, ki je poln nacionalizma in sovražnosti. Mislim, da je to lahko dokaz, kako je možno na tako majhnem območju ohranjati strpno, skupno in produktivno življenje," je poudaril Kučan.
Pogovor, skozi katerega so predstavili monografijo, v kateri je predstavljena vloga ZDA pri določanju slovenskih in prekmurskih mej, pa tudi potek pariške konference, je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. V monografiji, v kateri je predstavljena tudi vloga kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja, so torej v ospredju dogodki izpred sto let, ko je potekala mirovna konferenca, na kateri so odločali tudi o usodi Prekmurja.
17.
avgusta bo srednja proslava ob 100. obletnici.
avgusta bo srednja proslava ob 100. obletnici.
Danes se nam zdi dejstvo, kam že od nekdaj spada Prekmurje, in bi menili, da je bila tedaj tudi odločitev diplomacije samoumevna, pa ni bilo povsem tako. Prekmurje je bilo na tej konferenci obrobno vprašanje in niso mu bili vsi naklonjeni. Slovenci smo takrat izgubili na severu in na zahodu, izgubili smo del Primorske in Koroško in tudi za Prekmurje bi se lahko izteklo drugače, če ne bi bilo ljudi, ki so se zavzeli za ta košček ozemlja.
Lipušček je izpostavil vlogo kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju prekmurskih meja.
"Položaj Slovencev je danes podoben položaju Daniela v levjem brlogu, je Mihajlo Pupin pisal Woodrowu Wilsonu s pomočjo ameriških ekspertov, najverjetneje ravno Johnsona: Lačni levi so Italijani, Nemci in Madžari, slovenskemu narodu pa grozi, da ga bodo raztrgali na koščke, da bi potešili lakoto nenasitnih levov!"
Pozdravni nagovor je imel Milan Kučan.
V knjigi podrobneje izvemo, kako je potekala konferenca, kdo se je postavil na našo stran, kdo je bil proti, zapisana so nova dejstva, ki jih je avtor odkril pri raziskovanju. Je pa v zvezi s tem še veliko nejasnosti, saj so se mnogi dokumenti s pariške mirovne konference izgubili ali izginili.
Predstavitve knjige se je udeležilo ogromno ljudi, med njimi tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan in soboški župan Aleksander Jevšek. Osrednja proslava ob 100-letnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu pa bo 17. avgusta v Beltincih.
