DOMOBRANSKI LETAK
FOTO: To je razstava, ki je vznemirila partizane
Na izolski razstavi ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja se je pojavil domobranski letak iz leta 1944, na katerem so uporabili njegov citat.
Odpri galerijo
V Mestni knjižnici Izola je na ogled razstava o Ivanu Cankarju, ki jo je pripravil ljubiteljski etnolog in vnet zbiratelj starin iz Kopra Janez Janežič. Pripravil jo je s precej zanosa in na ogled v vitrine postavil marsikaj zanimivega iz svoje bogate zasebne zbirke.
Na ogled so prve izdaje Cankarjevih del, prevodi v tuje jezike, novinarski članki, doprsni kipec, fotografije, umetniške upodobitve, karikature, pisma, značke, znamke, bankovci, pisemske ovojnice, časopisi iz tedanjega časa, osmrtnice, napisi z vencev, ki so bili položeni na njegov grob, in seveda cela kopica dokumentov.
Razstavo si je ogledalo že precej obiskovalcev knjižnice in izvedeli so lahko marsikaj novega ali obudili že pozabljeno o veličini tega pisatelja, dramatika in pesnika. Ob znamkah s Cankarjevo podobo, ki so izšle ob 100. obletnici njegove smrti, se je znašel nepodpisan letak z domobranskim besedilom iz leta 1944. Z njim so belogardisti vabili v svoje vrste in med drugim zapisali: »Mi pa imamo pravico do življenja! ... Zato bomo odločno zavrgli partizansko geslo: Naš Bog so rop, požig in umor. Zato bomo rajši ostali zvesti besedam našega velikega pisatelja Ivana Cankarja: Mati – Domovina – Bog.«
To je zmotilo člane ZB NOB iz Izole, ki so ocenili, da gre za žaljivo manipulacijo. Dušanu Puhu se zdi, da želijo na tak način kolaborantom postaviti spomenik in jih objokujejo kot žrtve, partizane pa razglašajo za agresorje. Tudi ravnateljica knjižnice Marina Hrs je bila nad letakom, ki so ga med pripravami na razstavo spregledali, zgrožena, takoj po opozorilu so ga umaknili.
Avtorju Janezu Janežiču je žal za zaplet in dodaja, da z letakom ni želel sprožati polemike, sploh pa ne žaliti čustev partizanov. Napaka je bila, priznava, da ni ob letaku pripisal pojasnila. »Nobenega slabega namena nisem imel. Z letakom sem želel pokazati, da so Cankarja zlorabljali, ob čemer sem del vsebine celo prekril. Sicer pa je bil letak že objavljen. To je dokument tistega časa. Cankar ni priznal ne levih ne desnih, boril se je za Slovence, za njihovo kulturo in belogardisti so to izrabili.«
Na ogled so prve izdaje Cankarjevih del, prevodi v tuje jezike, novinarski članki, doprsni kipec, fotografije, umetniške upodobitve, karikature, pisma, značke, znamke, bankovci, pisemske ovojnice, časopisi iz tedanjega časa, osmrtnice, napisi z vencev, ki so bili položeni na njegov grob, in seveda cela kopica dokumentov.
Ni bila provokacija
Razstavo si je ogledalo že precej obiskovalcev knjižnice in izvedeli so lahko marsikaj novega ali obudili že pozabljeno o veličini tega pisatelja, dramatika in pesnika. Ob znamkah s Cankarjevo podobo, ki so izšle ob 100. obletnici njegove smrti, se je znašel nepodpisan letak z domobranskim besedilom iz leta 1944. Z njim so belogardisti vabili v svoje vrste in med drugim zapisali: »Mi pa imamo pravico do življenja! ... Zato bomo odločno zavrgli partizansko geslo: Naš Bog so rop, požig in umor. Zato bomo rajši ostali zvesti besedam našega velikega pisatelja Ivana Cankarja: Mati – Domovina – Bog.«
To je zmotilo člane ZB NOB iz Izole, ki so ocenili, da gre za žaljivo manipulacijo. Dušanu Puhu se zdi, da želijo na tak način kolaborantom postaviti spomenik in jih objokujejo kot žrtve, partizane pa razglašajo za agresorje. Tudi ravnateljica knjižnice Marina Hrs je bila nad letakom, ki so ga med pripravami na razstavo spregledali, zgrožena, takoj po opozorilu so ga umaknili.
Citat iz črtice KonecCitat na letaku je iz Cankarjeve črtice Konec, ki je v Podobah iz sanj izšla leta 1917. Pripovedovalca obišče smrt in ga opozori, da njena vloga ni uničevalska, temveč naraven del življenja, in ga izprašuje, kako je živel oziroma kakšne vrednote je imel. Pritiska nanj, dokler ne vzklikne treh besed: Mati, domovina, Bog. Podobe iz sanj so zadnje in najgloblje spoznanje Ivana Cankarja in nekakšna duhovna oporoka, s katero izraža veliko upanje v prihodnost, menijo literarni kritiki.
Avtorju Janezu Janežiču je žal za zaplet in dodaja, da z letakom ni želel sprožati polemike, sploh pa ne žaliti čustev partizanov. Napaka je bila, priznava, da ni ob letaku pripisal pojasnila. »Nobenega slabega namena nisem imel. Z letakom sem želel pokazati, da so Cankarja zlorabljali, ob čemer sem del vsebine celo prekril. Sicer pa je bil letak že objavljen. To je dokument tistega časa. Cankar ni priznal ne levih ne desnih, boril se je za Slovence, za njihovo kulturo in belogardisti so to izrabili.«