TEŽKE RAZMERE
FOTO: To je Slovenija: štirje otroci brez tople vode
Marija Sumrak se jezi, ker mora plačevati z naročilnicami. Zaradi tega ima težave tudi pri nakupu novega grelnika.
Odpri galerijo
DEDNJA VAS – Marija Sumrak iz Dednje vasi v občini Brežice s svojo družino v teh poletnih dneh ne razmišlja o tem, kako bi otroke poslala na počitnice na morje, ampak se ukvarja z reševanjem precej osnovnega vprašanja. Kako jim v domači kopalnici omogočiti umivanje s toplo vodo. Denarja, vsaj tistega v fizični obliki, ima le toliko, da kupi zgolj najbolj osnovne vsakodnevne stvari, nima pa za grelnik za vodo, ki se jim je pokvaril. »Če ne bi postavila lavorja spodaj, bi imela celo poplavo,« nam dogajanje opiše sogovornica.
»Preživljamo se z 200 evri socialne pomoči,« je, ko je govor o denarju, jasna Sumrakova in nato, ko jo malo podrobneje povprašamo, kaj pa denimo otroški dokladi za vse štiri mladoletne otroke, pa nam odgovori, da teh 450 evrov, kolikor znašajo skupaj, ne dobi v denarju. Oziroma da nad njimi ves čas bdi brežiški center za socialno delo. In to potem, ko je, kot zatrdi ne po njeni krivdi, dobila za več sto evrov poračuna za elektriko. Za to je izvedel CSD, ki je prevzel nadzor nad sredstvi, namenjenimi za otroke.
»Zdaj bi mi spet radi vzeli otroške dodatke za nakup novega, četudi smo kupili rabljenega, ki je skoraj kot nov. In je CSD rekel, da mora biti nov iz trgovine, pa četudi je bil rabljen cenejši,« nam nekaj dni po obisku po telefonu razloži sogovornica. In še, da grelnika za vodo še vedno nimajo priklopljenega, ker nimajo denarja za prenovo priklopnih cevi. »Nič nismo uredili. Rabljenega imamo, a priključenega nimamo.« Brez tople vode so tako približno že mesec dni.
Gotovina bi ji zelo prav prišla tudi, ko mora najmlajšega, 10-letnega sina Simona, peljati na posebne terapije v različne kraje po državi. Deček ima zaradi poškodbe brahialnega pleskusa okrnjeno rokico. V svoji sobi, ki si jo deli s 14-letno sestrico Sabino, nam je pokazal, kako tudi doma pridno dela posebne vaje, da si ojača rokico in tudi pridobi ravnotežje.
O družini Sumrak smo v Novicah v zadnjih letih že dvakrat pisali. Prvič pred dobrimi tremi leti, ko je umrl Marijin 16-letni sin Aleš. S cliom se je zaletel v drevo ob cesti, le nekaj sto metrov od romskega naselja na Trdinovi v Šentjerneju. Poleg je bilo njegovo dekle, ki pa je bila huje ranjena. Februarja lani pa je Sumrakove ujezil prihod inšpektorjev z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na njihovo posestvo v Dednjo vas. Odvzeli so jim štiri pse, ker da so bili zanemarjeni. Marija je povedala, da so imeli pse pri hiši zaradi tatov, predlani so jim na primer iz zaprtega hleva izginile goske in race.
»Preživljamo se z 200 evri socialne pomoči,« je, ko je govor o denarju, jasna Sumrakova in nato, ko jo malo podrobneje povprašamo, kaj pa denimo otroški dokladi za vse štiri mladoletne otroke, pa nam odgovori, da teh 450 evrov, kolikor znašajo skupaj, ne dobi v denarju. Oziroma da nad njimi ves čas bdi brežiški center za socialno delo. In to potem, ko je, kot zatrdi ne po njeni krivdi, dobila za več sto evrov poračuna za elektriko. Za to je izvedel CSD, ki je prevzel nadzor nad sredstvi, namenjenimi za otroke.
Vse je v skladu z zakonomMojca Volčanjk Lipar iz brežiške enote CSD Posavje nam je odgovorila, da Sumrakova zase in za družino uveljavlja pravice iz javnih sredstev in jih prejema v skladu z zakonom. »Zaradi ugotovljene neracionalne porabe denarja se ji v skladu z 38. členom ZSVarPre po pravnomočni odločbi izplačuje denarna socialna pomoč v funkcionalni oz. materialni obliki,« pravi Volčanjk Liparjeva. Dodaja, da od maja letos nabavo osnovnih življenjskih potrebščin poravna center za socialno delo, na podlagi naročilnice, po izstavitvi računa.
Le prek naročilnic
Denar zanje Sumrakova namreč lahko dobi le prek naročilnic, ki jih direktno poravna CSD. Tako otroci lahko dobijo oblačila, hrano in vse drugo, kar potrebujejo. A sogovornico to zelo moti. »Imeti moram denar, da lahko otrokom kupim oblačila. Ne morem ves čas plačevati z naročilnicami. Povem vam, da mi je kar malo nerodno, ko pridem z njimi v trgovino. Kupim lahko samo toliko, kolikor je znesek na naročilnici. Če dobim eno stvar za manj, moram do določene vsote kupiti še nekaj drugega,« razloži mama štirih otrok, ki bi najraje videla, da bi lahko sama upravljala denar. Kot še pravi, ji v eni od brežiških živilskih trgovin sploh ne želijo dati kupljenih stvari prek naročilnice, češ da brežiški CSD tega ne poravna.
Ker nima denarja, čez noč tudi ni mogla popraviti grelnika za vodo oziroma kupiti novega. »Ko sem povedala na CSD, da moramo zamenjati bojler in preurediti napeljavo, da lahko priklopimo novega, mi je socialna delavka rekla, da lahko vodo za tuširanje za otroke in nas grejemo na štedilniku,« se spominja srečanja na CSD. »Štirje otroci se morajo kopati na mrzlem,« je jasna Sumrakova. Na naše vprašanje, ali CSD tudi v tem primeru ne more pomagati z naročilnico, pa nam odgovori, da ja, ampak, »naj ga grem jaz kupit in da bodo potem oni nazaj dali denar«. »Kako, če pa imam le 200 evrov socialne pomoči na mesec?« Tako se je morala znajti po svoje in je zato kupila stari grelnik za vodo, a CSD, kot pravi, se s tem ni strinjal.
»Zdaj bi mi spet radi vzeli otroške dodatke za nakup novega, četudi smo kupili rabljenega, ki je skoraj kot nov. In je CSD rekel, da mora biti nov iz trgovine, pa četudi je bil rabljen cenejši,« nam nekaj dni po obisku po telefonu razloži sogovornica. In še, da grelnika za vodo še vedno nimajo priklopljenega, ker nimajo denarja za prenovo priklopnih cevi. »Nič nismo uredili. Rabljenega imamo, a priključenega nimamo.« Brez tople vode so tako približno že mesec dni.
Gotovina bi ji zelo prav prišla tudi, ko mora najmlajšega, 10-letnega sina Simona, peljati na posebne terapije v različne kraje po državi. Deček ima zaradi poškodbe brahialnega pleskusa okrnjeno rokico. V svoji sobi, ki si jo deli s 14-letno sestrico Sabino, nam je pokazal, kako tudi doma pridno dela posebne vaje, da si ojača rokico in tudi pridobi ravnotežje.
Vlaga v vsakem vogalu
Hiša, v kateri živi družina Sumrak, je potrebna temeljite obnove. V kuhinji plesen udarja ven že na prav vsakem vogalu. Nič kaj bolje ni niti v kopalnici, malo na boljšem sta le sobi, v kateri spita po dva otroka. Za to je seveda ena od njihovih največjih želja prenova hiše. Skupaj z moževimi 200 evri invalidnine je trenutno to skoraj nemogoče. Otroci, tudi 12-letni Primož in tri leta starejši Gregor, pa bodo letošnje poletje medtem preživeli kar na kmetiji. In sicer bodo skočili v manjši bazen, ki jim ga je podarila Marijina prijateljica.
O družini Sumrak smo v Novicah v zadnjih letih že dvakrat pisali. Prvič pred dobrimi tremi leti, ko je umrl Marijin 16-letni sin Aleš. S cliom se je zaletel v drevo ob cesti, le nekaj sto metrov od romskega naselja na Trdinovi v Šentjerneju. Poleg je bilo njegovo dekle, ki pa je bila huje ranjena. Februarja lani pa je Sumrakove ujezil prihod inšpektorjev z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na njihovo posestvo v Dednjo vas. Odvzeli so jim štiri pse, ker da so bili zanemarjeni. Marija je povedala, da so imeli pse pri hiši zaradi tatov, predlani so jim na primer iz zaprtega hleva izginile goske in race.