PSIHIATRIJA
FOTO: Tukaj bodo zapirali otroke s psihotičnimi motnjami
V Ljubljani so odprli dolgo pričakovani oddelek za pedopsihiatrično obravnavo otrok.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana so odprli enoto za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, na zaprtem oddelku pa bodo zdravili mladostnike s psihotičnimi reakcijami. Glavni razlog, da enota doslej ni delovala, je pomanjkanje pedopsihiatrov, to pa bodo zdaj reševali z dežuranjem specializantov. Drugo osebje so zaposlili že lani.
Prve bolnike bodo sprejeli že 1. marca, na oddelku pa bo lahko nameščenih 10 mladostnikov. Oddelek je namenjen otrokom, najpogosteje se psihotične reakcije pojavljajo pri srednješolcih. Do sedaj so te mladostnike obravnavali na odraslem oddelku, vendar ločeno od odraslih.
Na leto bodo sprejeli okoli 120 bolnikov, med 200 in 300 pa jih bodo po besedah generalnega direktorja ljubljanske psihiatrične klinike Bojana Zalarja zavrnili. Ob tem je opozoril na nerazumevanje duševnih motenj. »Duševna motnja mora imeti trajanje, mora iti za metabolične procese, ne samo za trenutno stanje jeze,« je dejal. Prostore so sicer pripravili že pred dobrim letom in pol, vložili so približno 840.000 evrov lastnih sredstev. Enoto bo vodila specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Maja Drobnič Radobuljac, ki že sedaj vodi adolescentni oddelek. Zaposlili so pet zdravstvenih tehnikov in tri višje medicinske sestre.
Največja ovira za delovanje psihiatrije za mladostnike je zaposlovanje pedopsihiatrov. »To je majhen oddelek, vsega skupaj imamo zaposlene štiri pedopsihiatre, enega bomo verjetno še dobili. Ampak teh pet ne more opravljati dežurne službe, ker bi bili dežurni po osem dni na mesec. V primeru izpadov, kot sta bolniški in porodniški dopust, pa bi hitro prišlo do tega, da bi dežurali po več kot 10 ali 15 dni,« je pojasnil Zalar.
Zdravnike specialiste otroške in mladostniške psihiatrije so sicer iskali s tremi javnimi razpisi, na katere se ni javil nihče.
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana je imela doslej zaposlene tri pedopsihiatre. »Potem se je zaposlila še ena pedopsihiatrinja, v zadnjem trenutku pa si je ena, ki je sprva nameravala le opravljati dežurstva, premislila in smo jo zaposlili,« je pojasnil Zalar.
Kadrovsko stisko bodo reševali predvsem s specializanti. Trenutno jih izobražujejo 19, osem jih kroži v Ljubljani. »Specializanti bodo dežurni, pedopsihiatri pa bodo v pripravljenosti. V nekaterih primerih, ko pedopsihiatri ne bodo mogli, bodo na drugi enoti dežurni psihiatri, ki bodo lahko svetovali.«
Zalar pravi, da gre v intenzivnih stanjih le za umiritev mladoletnega bolnika. »Ker so starejši psihiatri zelo vešči umirjanja odraslih oseb, pri otrocih so manjše doze, postopek pa je zelo podoben, je to tudi smiselno. V urgentnih stanjih ne bomo imeli diferenciacije, ampak zgolj umiritev, za kar so najbolj izurjeni ta hip ravno psihiatri.«
Za nemoteno dežurno službo pa bi potrebovali vsaj 15 pedopsihiatrov, vendar novih ne bodo zaposlovali. »Nekoliko očitkov je že sedaj, da imamo več kadra kot bolnikov.« Nove pedopsihiatre bodo zaposlovali le, če bodo vpeljali še dodatne programe iz pedopsihiatrije. Druga možnost pa je legalizacija dežuranja drugih pedopsihiatrov iz Slovenije.
V nagovoru ob odprtju enote je Zalar opozoril tudi na možnost zaprtja, v prihodnosti oddelek po njegovi oceni čakajo predvsem težave z zagotavljanjem kadra. V Sloveniji imamo trenutno okoli 30 pedopsihiatrov. »Psihiatrov po normativih Evrope primanjkuje približno polovico, pedopsihiatrov pa verjetno trikrat toliko.« Če bi klinike same razpisovale specializacije, bi bil kader po njegovem mnenju zagotovljen. Problem je tudi odhajanje pedopsihiatrov po končanju specializacije v tujino, predvsem v skandinavske države.
Odprtja enote sta se udeležila predsednik DZ Dejan Židan in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je med svojim mandatom pogosto opozarjala na nujnost odprtja ločenega oddelka za mlade. Nussdorferjeva je opozorila, da so otrokom, ki nimajo možnosti zdravljenja na ločenem varovanem oddelku in so v težkih duševnih stiskah, kršene človekove pravice.
Kot je povedala v nagovoru, so oddelek odprli tik pred dvanajsto, torej tik pred njenim odhodom, saj bo v sredo predala poročilo o preteklem delu predsedniku DZ. V njem je kritična tudi do pomanjkanja ustrezne oskrbe za otroke in adolescente na psihiatričnem zdravljenju. »Zdaj ko je odprt, se ne sme nikoli več zgoditi, da bi se zaprl. To je odgovornost vlade, ministrstva za zdravje, vseh, ki bodo morali poskrbeti za denar in kadre.« Nedopustno se ji zdi, da bi morali mladi iti z urejenega oddelka. Enota pa se ji zdi odlična priložnost tudi za specializante, ki bodo lahko delali z mladimi.
Duševna motnja mora imeti trajanje, mora iti za metabolične procese, ne samo za trenutno stanje jeze.
Prve bolnike bodo sprejeli že 1. marca, na oddelku pa bo lahko nameščenih 10 mladostnikov. Oddelek je namenjen otrokom, najpogosteje se psihotične reakcije pojavljajo pri srednješolcih. Do sedaj so te mladostnike obravnavali na odraslem oddelku, vendar ločeno od odraslih.
Na leto bodo sprejeli okoli 120 bolnikov, med 200 in 300 pa jih bodo po besedah generalnega direktorja ljubljanske psihiatrične klinike Bojana Zalarja zavrnili. Ob tem je opozoril na nerazumevanje duševnih motenj. »Duševna motnja mora imeti trajanje, mora iti za metabolične procese, ne samo za trenutno stanje jeze,« je dejal. Prostore so sicer pripravili že pred dobrim letom in pol, vložili so približno 840.000 evrov lastnih sredstev. Enoto bo vodila specialistka otroške in mladostniške psihiatrije Maja Drobnič Radobuljac, ki že sedaj vodi adolescentni oddelek. Zaposlili so pet zdravstvenih tehnikov in tri višje medicinske sestre.
Največja ovira za delovanje psihiatrije za mladostnike je zaposlovanje pedopsihiatrov. »To je majhen oddelek, vsega skupaj imamo zaposlene štiri pedopsihiatre, enega bomo verjetno še dobili. Ampak teh pet ne more opravljati dežurne službe, ker bi bili dežurni po osem dni na mesec. V primeru izpadov, kot sta bolniški in porodniški dopust, pa bi hitro prišlo do tega, da bi dežurali po več kot 10 ali 15 dni,« je pojasnil Zalar.
Pri vsakem otroku posebej se bo vključilo sodišče z izvedencem, ki bo ocenjeval, ali je obravnava otroka na takem oddelku ustrezna in koliko časa naj traja.
Zdravnike specialiste otroške in mladostniške psihiatrije so sicer iskali s tremi javnimi razpisi, na katere se ni javil nihče.
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana je imela doslej zaposlene tri pedopsihiatre. »Potem se je zaposlila še ena pedopsihiatrinja, v zadnjem trenutku pa si je ena, ki je sprva nameravala le opravljati dežurstva, premislila in smo jo zaposlili,« je pojasnil Zalar.
Kadrovsko stisko bodo reševali predvsem s specializanti. Trenutno jih izobražujejo 19, osem jih kroži v Ljubljani. »Specializanti bodo dežurni, pedopsihiatri pa bodo v pripravljenosti. V nekaterih primerih, ko pedopsihiatri ne bodo mogli, bodo na drugi enoti dežurni psihiatri, ki bodo lahko svetovali.«
Zalar pravi, da gre v intenzivnih stanjih le za umiritev mladoletnega bolnika. »Ker so starejši psihiatri zelo vešči umirjanja odraslih oseb, pri otrocih so manjše doze, postopek pa je zelo podoben, je to tudi smiselno. V urgentnih stanjih ne bomo imeli diferenciacije, ampak zgolj umiritev, za kar so najbolj izurjeni ta hip ravno psihiatri.«
Otroci ne bodo več hospitalizirani na zaprtih oddelkih z odraslimi.
Za nemoteno dežurno službo pa bi potrebovali vsaj 15 pedopsihiatrov, vendar novih ne bodo zaposlovali. »Nekoliko očitkov je že sedaj, da imamo več kadra kot bolnikov.« Nove pedopsihiatre bodo zaposlovali le, če bodo vpeljali še dodatne programe iz pedopsihiatrije. Druga možnost pa je legalizacija dežuranja drugih pedopsihiatrov iz Slovenije.
V nagovoru ob odprtju enote je Zalar opozoril tudi na možnost zaprtja, v prihodnosti oddelek po njegovi oceni čakajo predvsem težave z zagotavljanjem kadra. V Sloveniji imamo trenutno okoli 30 pedopsihiatrov. »Psihiatrov po normativih Evrope primanjkuje približno polovico, pedopsihiatrov pa verjetno trikrat toliko.« Če bi klinike same razpisovale specializacije, bi bil kader po njegovem mnenju zagotovljen. Problem je tudi odhajanje pedopsihiatrov po končanju specializacije v tujino, predvsem v skandinavske države.
Odprtja enote sta se udeležila predsednik DZ Dejan Židan in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je med svojim mandatom pogosto opozarjala na nujnost odprtja ločenega oddelka za mlade. Nussdorferjeva je opozorila, da so otrokom, ki nimajo možnosti zdravljenja na ločenem varovanem oddelku in so v težkih duševnih stiskah, kršene človekove pravice.
Kot je povedala v nagovoru, so oddelek odprli tik pred dvanajsto, torej tik pred njenim odhodom, saj bo v sredo predala poročilo o preteklem delu predsedniku DZ. V njem je kritična tudi do pomanjkanja ustrezne oskrbe za otroke in adolescente na psihiatričnem zdravljenju. »Zdaj ko je odprt, se ne sme nikoli več zgoditi, da bi se zaprl. To je odgovornost vlade, ministrstva za zdravje, vseh, ki bodo morali poskrbeti za denar in kadre.« Nedopustno se ji zdi, da bi morali mladi iti z urejenega oddelka. Enota pa se ji zdi odlična priložnost tudi za specializante, ki bodo lahko delali z mladimi.