VISOKI JUBILEJ
FOTO: V Postojnski jami novi vlakci
Lani so praznovali 200 let od Čečevega velikega odkritja, letos pa se pripravljajo še na en visoki jubilej.
Odpri galerijo
V letu 2019 praznujemo 200 let od prvega uradnega turističnega obiska, ki ga pomeni vpis avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda v znamenito knjigo obiskovalcev.
Ta pomeni tudi začetek vodenja evidence števila gostov, saj smo zagotovo eni redkih v svetu, ki imamo ohranjene vse knjige z vpisi obiskovalcev,« je povedal predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj.
Med drugim v jami po 45 letih napovedujejo nove jamske vlakce. In kako se je sploh začela zgodba o uvedbi vlaka znotraj sicer vodoravne Postojnske jame? Po odprtju za turiste leta 1819 so desetletja iskali primerno rešitev, ki bi jim olajšala naporno in dolgo pot po jami v soju bakel.
Že geograf in krasoslovec Adolf Schmidl se je leta 1853 čudil temu, da v jami ni jezdnih živali – osličkov ali ponijev, da bi pojezdil na njih.
Pred uvedbo vlaka so si pomagali na različne načine. Tako so na primer 11. marca 1857, ob odprtju južne železnice Dunaj–Trst, za obisk cesarskega para Franca Jožefa in Elizabete pripravili tri nosilnice za cesarico in dvorni dami.
Ker je Postojnska jama vodoravna, so 16. junija 1872 v njej odprli prvo železnico v kapniški jami na svetu. Jamski vodniki so potiskali dva vozička, imenovana Faeton, s po štirimi obiskovalci.
»Po prihodu okrajnega glavarja dr. Antona Globočnika pl. Sorodolskega na položaj predsednika jamske komisije se je začel razvoj turizma,« pravijo v družbi Postojnski jama. »Uredili so jamske poti in začeli urejati podlago za železnico. Tire v dolžini 1534 metrov, tirne širine 620 mm, so začeli postavljati marca 1872. Dela so potekala pod nadzorstvom cestnega mojstra Gregorja Oblaka in so trajala tri mesece. Prva železnica je stekla 16. junija 1872 od kapnika, imenovanega Prižnica na Velikem domu, do vznožja Velike gore. Tega ne bi mogli narediti, če jama ne bi bila skoraj vodoravna.«
Po prvi svetovni vojni je Postojnska jama postala del ozemlja kraljevine Italije. Z veliko vnemo so se lotili razvoja ter leta 1923 v celoti prenovili in podaljšali železniško progo, da so obiskovalce lahko vozili v jamo z vlakcem, ki ga je poganjala bencinska lokomotiva. Prva je bila Montania 803, rudniška lokomotiva, ki pa je za seboj lahko vlekla le 20 potnikov.
»Število obiskovalcev jame je naraščalo, zato je uprava jame kupila še eno bencinsko lokomotivo Montanio S 10 št 2044 in 25 vagončkov s po šestimi sedeži, tako da so lahko naenkrat peljali v jamo 150 obiskovalcev. Uporabljali so jo do leta 1957, na ogled pa je v razstavnem paviljonu Postojnske jame,« še pravijo kronisti jame.
Kraljevina Italija je dobro promovirala Postojnsko jamo, zato je bilo treba kupiti še tretjo lokomotivo na bencin, da bi lahko prepeljali v jamo vse turiste, ki so si jo želeli ogledati. V Milanu so leta 1926 kupili lokomotivo Cemsa in jo začeli uporabljati julija istega leta.
Po drugi svetovni vojni je Postojnska jama postala del svobodnega tržaškega ozemlja in nato Jugoslavije. Sčasoma so se bencinske lokomotive iztrošile, obiskovalce so motili njihov ropot in izpušni plini. Vodstvo jame je leta 1956 kupilo dve električni lokomotivi na akumulatorje. Ker so se izkazale kot zanesljive, so nato dokupovali nove, dokler jih niso imeli dvanajst, zadnji dve so kupili leta 1988. Leta 2013 so v lokomotivo številko 3 vgradili asinhroni motor, ki tudi med zaviranjem polni akumulatorje.
Po enotirni progi so lahko vozili le trije vlaki sočasno, kar je bilo velika težava. Tako so lahko peljali v jamo le 2100 obiskovalcev na dan, povpraševanje pa je bilo veliko večje. Zato so se odločili zgraditi krožno progo. Prvo fazo so naredili leta 1964, drugo, ki je zahtevala večje posege v jamo, pa leta 1967. Pri koncertni dvorani so izkopali 422 metrov predora v živo skalo in naredili pentljo. Zgradili so tudi 19 metrov dolg most čez stranski rov Malih jam.
Pozimi 1969/1970 so izkopali novo, ustreznejšo remizo ter leta 1979 uredili izstopni peron. Nad prvotno pešpotjo v jamo so zgradili nov most, na katerem je železniški tir. Aprila 2015 so povsem prenovili vstopni peron za Jamskim dvorcem, lani pa predali namenu še prenovljeni peron globoko v notranjosti jame in ga poimenovali po Luki Čeču.
Ta pomeni tudi začetek vodenja evidence števila gostov, saj smo zagotovo eni redkih v svetu, ki imamo ohranjene vse knjige z vpisi obiskovalcev,« je povedal predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj.
V jami pričakoval oslička
Med drugim v jami po 45 letih napovedujejo nove jamske vlakce. In kako se je sploh začela zgodba o uvedbi vlaka znotraj sicer vodoravne Postojnske jame? Po odprtju za turiste leta 1819 so desetletja iskali primerno rešitev, ki bi jim olajšala naporno in dolgo pot po jami v soju bakel.
Že geograf in krasoslovec Adolf Schmidl se je leta 1853 čudil temu, da v jami ni jezdnih živali – osličkov ali ponijev, da bi pojezdil na njih.
Pred uvedbo vlaka so si pomagali na različne načine. Tako so na primer 11. marca 1857, ob odprtju južne železnice Dunaj–Trst, za obisk cesarskega para Franca Jožefa in Elizabete pripravili tri nosilnice za cesarico in dvorni dami.
Ker je Postojnska jama vodoravna, so 16. junija 1872 v njej odprli prvo železnico v kapniški jami na svetu. Jamski vodniki so potiskali dva vozička, imenovana Faeton, s po štirimi obiskovalci.
»Po prihodu okrajnega glavarja dr. Antona Globočnika pl. Sorodolskega na položaj predsednika jamske komisije se je začel razvoj turizma,« pravijo v družbi Postojnski jama. »Uredili so jamske poti in začeli urejati podlago za železnico. Tire v dolžini 1534 metrov, tirne širine 620 mm, so začeli postavljati marca 1872. Dela so potekala pod nadzorstvom cestnega mojstra Gregorja Oblaka in so trajala tri mesece. Prva železnica je stekla 16. junija 1872 od kapnika, imenovanega Prižnica na Velikem domu, do vznožja Velike gore. Tega ne bi mogli narediti, če jama ne bi bila skoraj vodoravna.«
Po prvi svetovni vojni je Postojnska jama postala del ozemlja kraljevine Italije. Z veliko vnemo so se lotili razvoja ter leta 1923 v celoti prenovili in podaljšali železniško progo, da so obiskovalce lahko vozili v jamo z vlakcem, ki ga je poganjala bencinska lokomotiva. Prva je bila Montania 803, rudniška lokomotiva, ki pa je za seboj lahko vlekla le 20 potnikov.
»Število obiskovalcev jame je naraščalo, zato je uprava jame kupila še eno bencinsko lokomotivo Montanio S 10 št 2044 in 25 vagončkov s po šestimi sedeži, tako da so lahko naenkrat peljali v jamo 150 obiskovalcev. Uporabljali so jo do leta 1957, na ogled pa je v razstavnem paviljonu Postojnske jame,« še pravijo kronisti jame.
Z bencina na elektriko
Kraljevina Italija je dobro promovirala Postojnsko jamo, zato je bilo treba kupiti še tretjo lokomotivo na bencin, da bi lahko prepeljali v jamo vse turiste, ki so si jo želeli ogledati. V Milanu so leta 1926 kupili lokomotivo Cemsa in jo začeli uporabljati julija istega leta.
Po drugi svetovni vojni je Postojnska jama postala del svobodnega tržaškega ozemlja in nato Jugoslavije. Sčasoma so se bencinske lokomotive iztrošile, obiskovalce so motili njihov ropot in izpušni plini. Vodstvo jame je leta 1956 kupilo dve električni lokomotivi na akumulatorje. Ker so se izkazale kot zanesljive, so nato dokupovali nove, dokler jih niso imeli dvanajst, zadnji dve so kupili leta 1988. Leta 2013 so v lokomotivo številko 3 vgradili asinhroni motor, ki tudi med zaviranjem polni akumulatorje.
Po enotirni progi so lahko vozili le trije vlaki sočasno, kar je bilo velika težava. Tako so lahko peljali v jamo le 2100 obiskovalcev na dan, povpraševanje pa je bilo veliko večje. Zato so se odločili zgraditi krožno progo. Prvo fazo so naredili leta 1964, drugo, ki je zahtevala večje posege v jamo, pa leta 1967. Pri koncertni dvorani so izkopali 422 metrov predora v živo skalo in naredili pentljo. Zgradili so tudi 19 metrov dolg most čez stranski rov Malih jam.
1872. so odprli prvo železnico v kapniški jami na svetu.
Pozimi 1969/1970 so izkopali novo, ustreznejšo remizo ter leta 1979 uredili izstopni peron. Nad prvotno pešpotjo v jamo so zgradili nov most, na katerem je železniški tir. Aprila 2015 so povsem prenovili vstopni peron za Jamskim dvorcem, lani pa predali namenu še prenovljeni peron globoko v notranjosti jame in ga poimenovali po Luki Čeču.