FOTO: V ruski dači se bo jedlo kot pri presvetlem cesarju

LJUBLJANA –Rusko dačo, kulturni spomenik lokalnega pomena, ki jo je predlani na dražbi kupil poslovnež Aleš Musar v precej slabem stanju, prenavljati pa jo je začel konec preteklega leta, je na zunaj že skoraj prenovljena. Treba jo je le še prebarvati in vstaviti nekaj rekonstruiranih oken ter vrat. Podeželsko vilo v Zgornjih Gameljnah, edini primer ruske počitniške hiše te vrste pri nas, bodo po originalnih načrtih prenovili tudi znotraj. Čeprav je v zasebni lasti, bo odprta tudi za javnost. Predvidoma že aprila prihodnje leto.

Ruska dača kot krajevna posebnost stoji že vse od leta 1882, do danes pa so se v njej izmenjali številni lastniki. Status lokalnega spomenika in formalno zaščito je dobila leta 2011. Njena zadnja lastnica, družba GEC.IN, jo je več let poskušala prodati – leta 2013 za 259 tisočakov – a brez uspeha. Uspešnejša je bila stečajna upraviteljica tega podjetja in jo je predlani na dražbi prodala Alešu Musarju za 105.000 evrov.

Podeželsko vilo, kakršne v Rusiji uporabljajo za počitniške hiše, so domnevno zgradili po spremenjenem načrtu domžalskega arhitekta Franca Ravnikarja. Musar, tudi lastnik in direktor podjetja Ruska dača, je povedal, da so z nje najprej sneli lesene dele, dela pa izvedli po konservatorsko-restavratorskem načrtu Vida Klančarja in kulturnovarstvenem soglasju zavoda za varovanje kulturne dediščine z natančnimi pogoji obnove.
Zidani del dače je bil v precej dobrem stanju, v kritičnem pa so bili del ostrešja (tam originalna ostaja le frčada) in posamezni deli lesenih gankov v nadstropju. Streha je ponekod razpadala, leseni tramovi in podporniki gankov so bili marsikje precej poškodovani ali strohneli in so jih pred porušitvijo ščitili le podporni tramovi. Ker je grozilo, da posedeni ganki treščijo na tla, so odstranili celotno streho. Kljub temu jim je z uničevanjem lesnih škodljivcev in novo impregnacijo uspelo rešiti kar 80 odstotkov starih lesenih oblog v prvem nadstropju. Pritlični del bodo prebarvali v originalno rumeno okrasto barvo, v prvem nadstropju bodo lesene obloge v rdečkasto rjavi barvi, okenski okvirji pa temno zeleni. Nove napeljave bodo speljali po opuščenih notranjih dimnikih, namesto nekdanjih kaminov in peči bo talno gretje. Vse notranje stene bodo v topli beli barvi.

Oštevilčili vsak kos

Že prej so v dači izvedli sondaže tal, sten, stropov, oken, lesenih delov in šablonskih poslikav. Posebnost prenove je, da so vse lesene dele ostrešja in ganka oštevilčili, tiste, ki jih ni bilo mogoče restavrirati, pa nadomestili z replikami. V nekaj mesecih so v delavnici podjetja Gnom pripravili novo streho in ganke, pri čemer je po novem strešna kritina iz lažjega sivega eternita, ki je bila na vili tudi prvotno. Klasičnim strešnikom so se odpovedali, saj so zaradi teže povzročili posedanje ostrešja in gankov.

Notranjost hiše s 158 kvadratnimi metri neto stanovanjske površine bodo povsem preuredili. V pritličju, kjer so večja soba, nekdanja kuhinja in veža, bodo odstranili neoriginalne tlake, saj so s sondiranjem odkrili, da je pod njimi originalen leseni ladijski pod. V kuhinji, ki je delno podkletena (najverjetneje je bila tam hladna shramba za shranjevanje živil), pa vhoda v klet niso odkrili – verjetno je zazidan. V sobi bodo odstranili parket in druge neoriginalne dele, ostal bo lep kasetiran strop. Na več stenah so šablonske poslikave, ki so jih skozi leta prekrili z barvami. V pritlični sobi so naleteli na kar 14 slojev barvnega nanosa. Odkrili in predstavili bodo le najlepše in najstarejše. Na hodniku bo tlak iz keramičnih ploščic zamenjal naravni kamen.

Do zgornjega nadstropja so nekdaj vodile lesene stopnice, a so že pred časom izginile, zato bodo po starih fotografijah izdelali približno kopijo. V prvem nadstropju so še tri sobe, ki imajo s hodnikov dva izhoda na ganke, ki obdajajo ves objekt. Nekaj posebnega je nekdanja otroška soba, tam je na eni od sten motiv otrok, ki ga bodo ohranili. Celoten objekt ima po vratih in zgornjih delih oken vitraže (14 originalnih so le restavrirali, dva manjkajoča pa rekonstruirali). Restavrirali bodo vsa stara zunanja in notranja vrata in okna, pri katerih je v pritličju kar nekaj slepih, saj je za imitacijo okenskega okvirja in polken kar zid. Ker je objekt spomeniško zaščiten in je eden od pogojev za njegovo uporabo obveza, da bo odprt za javnost, Musar pravi, da ga bo kot ljubitelj starin opremil v duhu 19. stoletja in ga občasno oddajal za turistične namene oziroma posebne dogodke. Kot muzej bo odprt tudi za obiskovalce, a še ne ve, kakšen bo urnik obiskov.

Zdaj zanemarjeno okolico objekta ob Gameljščici bodo uredili, tudi zemljišče med potokom in nekdanjo tovarno Rašica. Kovana ograja bo le v širini hiše, drugod bo posestvo zamejevala živa meja. Če bi jim stečajni upravitelj Rašice za primerno ceno omogočil nakup dela zemljišča, ki je v vplivnem območju spomenika ruska dača, bi zdajšnjo parcelo z 850 kvadratnimi metri razširili še na tovarniški travnik.

Musar obljublja, da bo v prenovljeni dači že maja prihodnje leto organiziral prvi dogodek. Priredil bo »cesarsko večerjo«, ki bo potekala v stilu svečane večerje, kakršno je ob 60-letnici vladanja Franca Jožefa v Unionski dvorani organiziral takratni Ljubljanski garnizon. Našli so namreč originalni meni, gostje pa bodo jedi iz tistega časa lahko jedli iz porcelanskih krožnikov in s takratnim priborom. V primerni opravi jih bodo tudi postregli. Kaj bo na sporedu, ni hotel razkriti, a obljubil, da bo takih dogodkov toliko, kot bo zanimanja zanje. Sicer pa ima načrte tudi za prihodnost. Na travniku, ki ga krasi najmanj 70 let stara visokorasla pacipresa, bo prihodnje leto najbrž postavil leseni montažni objekt – rusko banjo.