FOTO: Vesela rajža z radeškim flosom

V flosarskem pristanu Turistično-rekreacijskega centra Savus v Radečah je veselo igrala radeška pihalna godba, gostinci so popravljali in dodajali še zadnje detajle na svoje mojstrske kreacije, na kraj dogodka so se zgrnili ljudje od blizu in daleč in celo eden od Ostrovrharjevih vojščakov je obležal na tleh, preden se je začelo slovesno dejanje, zaradi katerega so se ljudje sploh zbrali na pomolu ob reki Savi. Prišli so namreč na krst novega splava Savus LA 004, ki je eden od rezultatov projekta Oživimo savske zgodbe. Operacija je sofinancirana iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, v projektu pa so moči združili Kulturno-turistični rekreacijski center (KTRC) Radeče, Občina Radeče in Posavski muzej Brežice. Skupna vrednost projekta, sestavljenega iz treh faz, zadnja se bo zaključila konec prihodnjega leta, znaša slabih 170.000 evrov, predvideni znesek sofinanciranja je 120 tisočakov.



»S partnerji, ki so prepoznali priložnosti neizkoriščenih potencialov reke Save in njenih pritokov, želimo doseči, da splavarjenje z vsemi historičnimi podlagami, modernimi pristopi in povezovanjem z ostalimi ponudniki postane eden ključnih nosilcev in promotorjev turizma na destinaciji Čatež in Posavje,« je povedala v. d. direktorica KTRC Radeče Duška Kalin.

Najvidnejši rezultat projekta je novi splav. Z njim bodo v povezavi še z nekaterimi posavskimi ponudniki razvijali petzvezdnična doživetja. Zbrali bodo tradicionalno splavarsko opremo, pripravili elaborat za vzpostavitev splavarske zbirke in elaborat za vpis splavarjenja v register nesnovne dediščine. S projektom so povezani tudi kulinarični in drugi dogodki, ki bodo povezali ponudnike ob Savi.

Ideja za prvi radeški flos, kjer ima flosarstvo 500-letno tradicijo, je, tako kot se spodobi za vsak resen posel, padla v gostilni. Skupaj so jo brusili Maks Škrget, Cveto Gerčer in Maks Podlesnik. Pod okriljem Turističnega društva Radeče so leta 1998 nastali Dnevi splavarjenja. Pod rokami Vida Šmita, Mirka Počivalška, Dejana Nikoliča, Maksa Podlesnika in Braneta Kerenčiča je nastal prvi splav iz hlodov in desk. Nekateri člani radeške godbe se še živo spomnijo mokrih nog, ko jih je ob plovbi zalivala Sava. Kasneje so začele prihajati prve turistične skupine, pripeljal jih je takratni predsednik turističnega društva Cveto Gerčer. Leta 2002 je nastal sodobnejši splav, poganjal ga je motor civilne zaščite.

Nov radeški splav je nastal v štirinajstih dneh, z njim se je ukvarjalo 50 ljudi. Čeprav so si zaradi velike časovne stiske pomagali s partnerji iz Avstrije, Nemčije in Danske, je rezultat predvsem domačega znanja, saj ga ni mogoče kupiti v trgovini. Računajo, da bo flos dobro služil v turistične namene pa tudi za poslovne dogodke in poroke.