FOTO: Vinska kraljica spretno vihti sabljo

Ljubljančani, med katere so se spet množično pomešali številni domači in tuji turisti, so minulo soboto več kot dostojno proslavili današnjega vinskega godovnika sv. Martina. Od Tromostovja prek Stritarjeve ulice, vse do Mestnega trga, je namreč potekala Ljubljanska vinska pot. Z njo so organizatorji navdušili ljubitelje žlahtne kapljice, približno 50 vinarjev in vinogradnikov pa je imelo odlično priložnost, da pokažejo, kaj znajo in kaj lahko ponudijo. Letos je prirediteljem sicer nekoliko ponagajalo vreme, a kratkotrajni dež ni pregnal ne obiskovalcev ne folkloristov, ki so zaplesali za dobrodošlico vinski poti.

Letošnjo Martinovo vinsko pot je odprla aktualna slovenska vinska kraljica Meta Frangež s penino njihove domače pridelave. Steklenico je mojstrsko odprla s sabljo, prej pa namenila še nekaj misli: »Vino je nekaj posebnega, je plod rodovitne zemlje, sonca in trdega dela vinogradnika ter vinarja, je zgodba dolge in žlahtne tradicije. Vino nikakor ni samo alkoholna pijača, je živa tekočina, in tako se je do njega tudi treba vesti. Pokušnja vina je doživetje, ki se mu je treba prepustiti od prve do zadnje kapljice. Vino je ustekleničena poezija. Je neizpeta zgodba, vsako leto in z vsakim vinom se piše nova.«

Meta Frangež je že 23. vinska kraljica Slovenije. V nekaj kratkih trenutkih pred slavnostnim odprtjem Ljubljanske vinske poti je še povedala: »Na svoji vinski poti želim zgodbo o vinu predajati naprej in čim več ljudi navdušiti za bogastva, ki jih premore naša dežela. Slovenija je zakladnica vinske in prehranske kulture. Vino ni rado samo, potrebuje družbo ljudi in tudi jedi. Vino se drugače predstavi ob jedi, takrat jo dopolni in jo naredi bolj okusno. Odlična slovenska vina si podajajo roko z bogato slovensko kulinariko. Želim si, da bi Slovenija kot dežela vina izstopala s svojo ponudbo, ker si to tudi zasluži, zato je treba dober glas o naši deželi razširiti po vsem svetu.«

Vsega tega se zavedata tudi brata Pavel in Matej Šoster iz Jeruzalema, ki z očetom Goranom orjeta ledino na svojem področju. »Z bratom sva že četrta generacija vinogradniške družine,« je povedal Pavel. »Smo pionirji ekološkega kmetovanja v Sloveniji, hkrati pa neutrudni vinogradniki iz osrčja prleških vinogradov. Smo tudi radovedni vinarji, navdušeni nad kreacijami narave. Ko pogledamo v preteklost, se zavedamo, da je že prababica imela vinograde. Doma imamo še vedno prešo z letnico okrog 1850. Medtem ko se je oče še ljubiteljsko ukvarjal s trtami, grozdjem in vinom, sva se z bratom usmerila v povsem novo obdobje delovanja ekovin Šoster. Že v 90. letih prejšnjega stoletja se je začela naša zgodba, ki je do tega trenutka zahtevala res veliko časa, da smo danes zares povsem ekološki.«

Nekaj posebnega pa je zagotovo, če se pišeš Rebula, pa kar dvakrat postaneš vinska kraljica terana. Prav to se je v letih 2006 in 2008 zgodilo Martini Rebula iz Brestovice pri Komnu, kjer je doma Vinarstvo Rebula. Martina je bila izjemno vesela nadvse pomembnih najnovejših priznanj: »Na svetovnem ocenjevanju penin Glass of Bubbly v Londonu smo dobili zlato priznanje za teranovo penino, to priznanje pa so prejeli še Radgonske gorice iz Gornje Radgone, Vina Kobal in Vina Štoka. Poleg tega smo dobili dve srebrni priznanji. Sicer je naša kmetija v kraški vasici tik ob italijanski meji. Skoznjo poteka Kraška vinska cesta. Začetki naše kmetije segajo v leto 1900, z vinogradništvom in vinarstvom pa smo se aktivneje začeli ukvarjati leta 1982. Posestvo Rebula meri dobrih pet hektarov, slaba dva zavzemajo vinogradi, na njih je zasajenih 5000 trsov: 1000 trsov malvazije, vitovske grganje in sauvignona ter 4000 trsov refoška, iz katerega pridelujemo za nas najpomembnejši pridelek, to je teran. Celotno vinogradništvo temelji na integrirani pridelavi, posestvo obdeluje naša štiričlanska družina. Posebnost našega dela je br'stovska penina – malvazija 2010, ki je lani postala naj penina Portoroža.«

Na stojnici Vina Fabjan iz Kobdilja pri Štanjelu pa sta nas sprejela mladi Martin Fabjan in njegova sodelavka Andreja Bolko. »V družini Fabjan se z vinarstvom ukvarjamo že od davnega leta 1784, kar družino uvršča med sooblikovalce kletarske tradicije na Krasu,« je povedal Martin. »Ljubezen do vinske trte se že stoletja prenaša iz roda v rod, danes pa jo pridno ohranjava oče Franko in jaz. V skladu z dolgoletnimi družinskimi prizadevanji sem se samostojno specializiral v proizvodnji penečih se vin. K temu me ženeta želja in misel o popolnem preoblikovanju penine, obogatene s spoznanji sodobnih enoloških in tržnih konceptov ter kakovostjo okusa. Od tod ime Martinova penina, to pa je tudi prva, ki sem jo naredil. S kakovostjo svojih vin je naša družina pridobila status prepoznavnega proizvajalca različnih vrst vin, v katerih je zaznati tako elemente Krasa kakor Vipavske doline. Ta posebna kombinacija daje našim vinom specifičen karakter, ki ga najbolje opiše naš slogan Enkrat v ustih, za vedno v srcu.