NAJBOLJŠI ROMAN
FOTO: Za roman Belo se pere na devetdeset je kresnika prejela Bronja Žakelj
Po besedah žirije, Bronja Žakelj s svojim pisanjem »tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem umetelni kratki stavki, veliko smeha in solz«.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Delovo nagrado kresnik za najboljši roman je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset. Nagrajenka, šele tretja avtorica, ki je prejela to nagrado, je dejala, da je roman pisala z lahkoto: »To je bilo zame prelepo potovanje ... kot bi se vračala domov.« Dodala je, da je čudež, kako so bralci roman sprejeli in našli v njem podobe sebe.
»V kako boleče tesnem objemu sta lahko mehka nežnost in neizmerna surovost bivanja. Pisateljica Bronja Žakelj s pretresljivim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset zmore nekaj, kar obvladajo le redki: po najbolj žalobnih meandrih življenja vodi v jeziku, ki veselo žgečka, tudi hudomušno in z ironijo. Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti,« je v utemeljitvi zapisala žirija.
Po besedah žirije Bronja Žakelj s svojim pisanjem »tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem umetelni kratki stavki, veliko smeha in solz«.
Žakljeva je mnogim bralcem segla v srce z izdajo iskrenega, avtobiografsko navdahnjenega prvenca Belo se pere na devetdeset (založba Beletrina). Roman prinaša življenjsko zgodbo pripovedovalke, od precej idiličnega otroštva do težkih življenjskih preizkušenj – izgube mame v najstniških letih in ubadanja z boleznijo, tako z mamino kot tudi s svojo. Kljub težkim temam pa roman preveva humor, zanimivo je tudi, da se glas pripovedovalke spreminja z njenim odraščanjem.
Kot so povedali na nocojšnjem kresnem druženju je Belo se pere na devetdeset roman, ki bralca približa lastni ranljivosti, krhkosti in minljivosti ter v razmislek ponudi, da posameznika, tudi ko pade noč, v življenju lahko požene notranja noč. Na vprašanje povezovalke večera Vesne Milek, ali se avtorici zdi, da je v pisanju svojega romana, ki ga kljub težkim temam določa lahkoten, svež slog, ujela val osebnoizpovednega literarnega trenda, je Bronja Žakelj odvrnila, da tega ni nameravala, a je razmišljala, »da morda pa gre duh časa v tej smeri«. Ljudje po njenih besedah iščemo v knjigah nekaj svojega – izkušnje, misli, čustvovanja in slutnje. Ko bereš avtobiografsko izpoved, se ti morda zdi, da imaš pred seboj nekaj, kar ti je blizu, je še dejala pisateljica. Pisala je zase in za svoja otroka in si pri tem mislila, da jo prav malo briga, kaj si bo o romanu kdo drug mislil.
O dobitniku nagrade za roman leta, vredne 5000 evrov, je odločala petčlanska žirija, ki ji je predsedovala Delova novinarka Mimi Podkrižnik, v njej pa so bili še Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca.
V tekmi za kresnika so letos bili še romani Janija Virka Brez imena, Vladimirja P. Štefaneca Najlepša neznanka svetloba, Mirta Komela Medsočje in Mojce Širok Pogodba.
Prireditev sta povezovala Jose in Vesna Milek, nastopili so Katice, Marko Brdnik & Uroš Rakovec in Ana Bezjak Quartet.
»V kako boleče tesnem objemu sta lahko mehka nežnost in neizmerna surovost bivanja. Pisateljica Bronja Žakelj s pretresljivim avtobiografskim romanom Belo se pere na devetdeset zmore nekaj, kar obvladajo le redki: po najbolj žalobnih meandrih življenja vodi v jeziku, ki veselo žgečka, tudi hudomušno in z ironijo. Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti,« je v utemeljitvi zapisala žirija.
Po besedah žirije Bronja Žakelj s svojim pisanjem »tudi literarno zadene v srce, ker ne moralizira in ni patetična; ker so življenje predvsem umetelni kratki stavki, veliko smeha in solz«.
Žakljeva je mnogim bralcem segla v srce z izdajo iskrenega, avtobiografsko navdahnjenega prvenca Belo se pere na devetdeset (založba Beletrina). Roman prinaša življenjsko zgodbo pripovedovalke, od precej idiličnega otroštva do težkih življenjskih preizkušenj – izgube mame v najstniških letih in ubadanja z boleznijo, tako z mamino kot tudi s svojo. Kljub težkim temam pa roman preveva humor, zanimivo je tudi, da se glas pripovedovalke spreminja z njenim odraščanjem.
Kot so povedali na nocojšnjem kresnem druženju je Belo se pere na devetdeset roman, ki bralca približa lastni ranljivosti, krhkosti in minljivosti ter v razmislek ponudi, da posameznika, tudi ko pade noč, v življenju lahko požene notranja noč. Na vprašanje povezovalke večera Vesne Milek, ali se avtorici zdi, da je v pisanju svojega romana, ki ga kljub težkim temam določa lahkoten, svež slog, ujela val osebnoizpovednega literarnega trenda, je Bronja Žakelj odvrnila, da tega ni nameravala, a je razmišljala, »da morda pa gre duh časa v tej smeri«. Ljudje po njenih besedah iščemo v knjigah nekaj svojega – izkušnje, misli, čustvovanja in slutnje. Ko bereš avtobiografsko izpoved, se ti morda zdi, da imaš pred seboj nekaj, kar ti je blizu, je še dejala pisateljica. Pisala je zase in za svoja otroka in si pri tem mislila, da jo prav malo briga, kaj si bo o romanu kdo drug mislil.
O dobitniku nagrade za roman leta, vredne 5000 evrov, je odločala petčlanska žirija, ki ji je predsedovala Delova novinarka Mimi Podkrižnik, v njej pa so bili še Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca.
V tekmi za kresnika so letos bili še romani Janija Virka Brez imena, Vladimirja P. Štefaneca Najlepša neznanka svetloba, Mirta Komela Medsočje in Mojce Širok Pogodba.
Prireditev sta povezovala Jose in Vesna Milek, nastopili so Katice, Marko Brdnik & Uroš Rakovec in Ana Bezjak Quartet.