NESOGLASJA
FOTO: Zapuščeni psi in mačke niso smeti
Zavetišče naj bi upravljala koroška komunala. Društvo proti mučenju živali temu nasprotuje.
Odpri galerijo
Že več kot 20 let prostovoljci skrbijo za zapuščene živali na Koroškem, zdaj pa jih ni nihče nič vprašal. FOTO: DPMŽ Koroške
RAVNE NA KOROŠKEM – Koroška naj bi kmalu dobila prvo zavetišče za zapuščene živali, tako so vsaj odločili koroški župani. Novico bi morali vsi toplo pozdraviti, a žal se je ljubitelji živali niso najbolj razveselili. V Društvu proti mučenju živali (DPMŽ) Koroške, kjer že več kot 20 let prostovoljno skrbijo za zapuščene živali in jim iščejo nove domove, so precej razočarani in trdijo, da je vse skupaj že v začetku zgrešeno.
Koroški župani bi upravljanje zavetišča predali v roke Kocerodu, družbi za ravnanje z odpadki, torej koroški komunali, in prav to se zdi DPMŽ zelo narobe. »Zapuščene živali niso odpadki in ne spadajo na smetišča niti v njihovo bližino. Pozdravljamo aktivnost županov, da se poišče rešitev za zapuščene živali, vendar ne privolimo v miselnost, da spadajo tja, kjer so smeti, in da se z njimi ukvarjajo ljudje brez izkušenj. Za delo z živalmi je potrebno srce, one potrebujejo ljubezen in topel dom, ne pa miselnost, da jih je treba odstraniti,« je odločno proti komunalnemu zavetišču predsednica DPMŽ Suzana Vodnjov. Nekdanja ravnateljica OŠ Juričevega Drejčka, ki je po poklicu defektologinja, je za dolgoletno angažirano delo v društvu proti mučenju živali, za svojo dobrosrčnost, za ozaveščanje mladih ter za prispevek k prepoznavnosti občine zunaj njenih meja lani prejela nagrado občine Ravne na Koroškem.
A kljub temu da jo kot borko za pravice živali poznajo po vsej Koroški in širše, je župani niso ne obvestili niti se z njo posvetovali, za zavetišče so celo izvedeli iz medijev in prek družabnih omrežij. »Boli nas, ker se nihče ni obrnil na nas. Mi bi radi pomagali, saj to počnemo že vrsto let. Ljudje so zelo neodgovorni in zato veliko hodimo po šolah in vrtcih, da jih ozavestimo. Preventiva je namreč najboljša. Zavetišče pa je žal v praksi le kurativa, če v njem ne delajo ljudje s srcem in ljubeznijo do živali. Zavetišča ne potrebujem zase, meni gre za živali. Že več kot 20 let jih s prostovoljci rešujemo, zdravstveno oskrbujemo, steriliziramo in jim iščemo domove. Vse to v prostem času in na stroške društva. Ali veste, v čem je razlika med nami in občino ali državno institucijo? Če mi najdemo še živo povoženo mačko, jo rešimo, občina pa bi jo evtanazirala. Zato se bojim, da bodo enako ravnali v tem zavetišču,« je še povedala in se spomnila na primer, ko so morali ostarelo občanko odpeljati v bolnišnico, v njeni hiši pa je ostalo pet mačk. »Občina je naročila, da je treba nekaj narediti s temi mačkami, in v desetih dneh so vse evtanazirali, češ da so bile zapuščene. Mi bi vse te mucke vzeli na domove in jih socializirali. Nam je pomembno vsako življenje!«
Kot je prejšnji teden na zadnji seji Sveta Koroške regije povedal predsedujoči, radeljski župan Alan Bukovnik, so se za Kacerod odločili predvsem zato, ker »če pišemo skupno koroško zgodbo, je prav, da poiščemo skupne institucije, ki so del koroških občin. Kocerod je trenutno edina skupna institucija na področju ekologije vseh koroških občin.«
Kot je Suzana Vodnjov že povedala, v DPMŽ pozdravljajo odločitev županov, da je na Koroškem treba poskrbeti za živali. Ne nazadnje Koroška sploh nima zavetišča, tisto edino, ki so ga odprli leta 2008 v Dovžah, ne deluje več. Za živali, predvsem so problematične muce, skrbijo edino prostovoljci. Tudi proti direktorju Kaceroda nimajo nič in spoštujejo njegovo pripravljenost pri upravljanju zavetišča. So tudi hvaležni občini, da jim omogoča pomočnike pri njihovem delu, on sicer prek javnih del. »A brez sodelovanja usposobljenih aktivistov in prostovoljcev v tem zavetišču zagotovo ne bo šlo. Srčno upam, da bodo vsaj zaposlili koga prek javnih del, ki že ima izkušnje za takšno delo,« je še izrazila pripravljenost DPMŽ za sodelovanje.
Koroški župani bi upravljanje zavetišča predali v roke Kocerodu, družbi za ravnanje z odpadki, torej koroški komunali, in prav to se zdi DPMŽ zelo narobe. »Zapuščene živali niso odpadki in ne spadajo na smetišča niti v njihovo bližino. Pozdravljamo aktivnost županov, da se poišče rešitev za zapuščene živali, vendar ne privolimo v miselnost, da spadajo tja, kjer so smeti, in da se z njimi ukvarjajo ljudje brez izkušenj. Za delo z živalmi je potrebno srce, one potrebujejo ljubezen in topel dom, ne pa miselnost, da jih je treba odstraniti,« je odločno proti komunalnemu zavetišču predsednica DPMŽ Suzana Vodnjov. Nekdanja ravnateljica OŠ Juričevega Drejčka, ki je po poklicu defektologinja, je za dolgoletno angažirano delo v društvu proti mučenju živali, za svojo dobrosrčnost, za ozaveščanje mladih ter za prispevek k prepoznavnosti občine zunaj njenih meja lani prejela nagrado občine Ravne na Koroškem.
Če mi najdemo še živo povoženo mačko, jo rešimo, občina pa bi jo evtanazirala.
A kljub temu da jo kot borko za pravice živali poznajo po vsej Koroški in širše, je župani niso ne obvestili niti se z njo posvetovali, za zavetišče so celo izvedeli iz medijev in prek družabnih omrežij. »Boli nas, ker se nihče ni obrnil na nas. Mi bi radi pomagali, saj to počnemo že vrsto let. Ljudje so zelo neodgovorni in zato veliko hodimo po šolah in vrtcih, da jih ozavestimo. Preventiva je namreč najboljša. Zavetišče pa je žal v praksi le kurativa, če v njem ne delajo ljudje s srcem in ljubeznijo do živali. Zavetišča ne potrebujem zase, meni gre za živali. Že več kot 20 let jih s prostovoljci rešujemo, zdravstveno oskrbujemo, steriliziramo in jim iščemo domove. Vse to v prostem času in na stroške društva. Ali veste, v čem je razlika med nami in občino ali državno institucijo? Če mi najdemo še živo povoženo mačko, jo rešimo, občina pa bi jo evtanazirala. Zato se bojim, da bodo enako ravnali v tem zavetišču,« je še povedala in se spomnila na primer, ko so morali ostarelo občanko odpeljati v bolnišnico, v njeni hiši pa je ostalo pet mačk. »Občina je naročila, da je treba nekaj narediti s temi mačkami, in v desetih dneh so vse evtanazirali, češ da so bile zapuščene. Mi bi vse te mucke vzeli na domove in jih socializirali. Nam je pomembno vsako življenje!«
V Društvu proti mučenju živali Koroške so precej razočarani in trdijo, da je vse skupaj že v začetku zgrešeno.
Kot je prejšnji teden na zadnji seji Sveta Koroške regije povedal predsedujoči, radeljski župan Alan Bukovnik, so se za Kacerod odločili predvsem zato, ker »če pišemo skupno koroško zgodbo, je prav, da poiščemo skupne institucije, ki so del koroških občin. Kocerod je trenutno edina skupna institucija na področju ekologije vseh koroških občin.«
Kot je Suzana Vodnjov že povedala, v DPMŽ pozdravljajo odločitev županov, da je na Koroškem treba poskrbeti za živali. Ne nazadnje Koroška sploh nima zavetišča, tisto edino, ki so ga odprli leta 2008 v Dovžah, ne deluje več. Za živali, predvsem so problematične muce, skrbijo edino prostovoljci. Tudi proti direktorju Kaceroda nimajo nič in spoštujejo njegovo pripravljenost pri upravljanju zavetišča. So tudi hvaležni občini, da jim omogoča pomočnike pri njihovem delu, on sicer prek javnih del. »A brez sodelovanja usposobljenih aktivistov in prostovoljcev v tem zavetišču zagotovo ne bo šlo. Srčno upam, da bodo vsaj zaposlili koga prek javnih del, ki že ima izkušnje za takšno delo,« je še izrazila pripravljenost DPMŽ za sodelovanje.
