SPALNO NASELJE?
FOTO: Že 15 let jim obljubljajo novo šolo
Gasilci reševali otroke iz 120 let stare zgradbe, a vse je bila le vaja. Domačini so prepričani, da bi Hotič brez šole postal spalno naselje.
Odpri galerijo
HOTIČ – Bila je le vaja gasilcev PGD Hotič, ki so na minulo šolsko delovno soboto ob alarmu s svojim novim, sodobno opremljenim gasilskim vozilom odhiteli s prižgano sireno proti 120 let stari osnovni šoli, kjer 4 učiteljice poučujejo 43 učencev iz okoliških vasi od prvega do petega razreda.
Marko Požaršek, poveljnik gasilcev iz Hotiča, društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1929 in ima trenutno 168 članov, od tega 64 žensk, skupno je 42 operativnih, nam je povedal, da je na akciji reševanja otrok iz šole in gašenja požara, ki je izbruhnil v šolski kuhinji, sodelovalo 14 gasilcev in 38 otrok.
Medtem ko je večina učencev na alarm čakala v učilnicah, so štirje pogumni učenci zaigrali pogrešane v zadušljivem dimu, ki se je začel iz kuhinje valiti po stavbi.
Ko se je sprožil alarm za požar, so se učenci usuli iz razredov po hodnikih in stopnicah, učenci prvega in drugega razreda pa so ob pomoči učiteljic zapustili zgradbo kar skozi okno in stekli proti točki umika na oddaljeni vogal šolskega igrišča.
Od 38 učencev, kolikor jih je sodelovalo na vaji, so ob preštevanju pogrešili štiri. Manjkal je Christian, ki si je poškodoval nogo. V stavbi sta ostala tudi Ema, ki se je skrila v vece, in Aljaž, ki je zbežal po lesenih stopnicah navzgor proti podstrešju in tam obsedel. Tian je ostal v kuhinji nezavesten.
Gasilci so razvili cevi, vzeli izolirne dihalne aparate ter šli v napad proti popolnoma zadimljeni kuhinji, kjer so v kotu po scenariju vaje našli nezavestnega Tiana. Kmalu so odkrili še preostale tri učence, jih odnesli na šolsko igrišče in oskrbeli.
Medtem ko je intervencijo vodil namestnik poveljnika Sebastjan Škoda, je poveljnik Požaršek spremljal akcijo in meril čas reševanja.
Vajo sta pripravila poveljnik Požaršek in pedagoška vodja šole Elizabeta Bučar, ki je med drugim skupaj z učiteljicami izbrala štiri pogumneže, ki so čakali v megli, da jih gasilci rešijo.
"Od poziva do prihoda na šolsko igrišče je minilo devet minut. Za reševanje otrok smo porabili 14 minut, sledila sta prezračevanje in pregled prostorov," nam je poveljnik na kratko opisal vajo.
Podružnična osnovna šola (POŠ) Hotič je del OŠ Gradec Litija. Šola v kraju deluje že polnih 158 let, današnja zgradba pa stoji že 120 let in je bila ob nastanku sodobna ter tudi danes še služi svojemu namenu, a je po vseh današnjih minimalnih življenjskih standardih odslužila.
Zato krajani v okviru civilne iniciative, ki jo vodi Janez Žgajnar, že štiri leta govorijo o novi šoli. Aktivno opozarjajo in pozivajo občinsko oblast v Litiji, ki jim že 15 let obljublja novo šolo, da je obljub dovolj in da je vrag vzel šalo, saj si tudi otroci iz Hotiča in okolice zaslužijo sodobne učilnice in sanitarije, pravo telovadnico, ki je zdaj sploh nimajo. Starši in najmlajši si zaslužijo tudi spodoben vrtec, ki zdaj sicer deluje v popolnoma neprimernih prostorih zasebne hiše.
Župan Litije Franci Rokavec nam je zagotovil, da bodo začeli graditi novo šolo v letu 2019: "Odkupili smo vsa zemljišča na lokaciji, šola bo imela pet učilnic in še en večnamenski prostor, tri prostore za otroški vrtec, zgradili bomo telovadnico, ki bo hkrati tudi večnamenska dvorana za potrebe krajevne skupnosti. Potem ko bo šola zgrajena, bomo otroke leta 2020 preselili v novo zgradbo in staro šolo podrli, na njeni lokaciji pa zgradili igrišče in parkirišča. Tako bodo otroci vseskozi ostali v svojem kraju," nam je zagotovil župan in dodal, da se odločajo še o zadnjih podrobnostih, nato bodo začeli projekt.
Župan je poudaril, da s civilno iniciativo zelo dobro sodelujejo. Toda krajani Hotiča so previdni. Predsednik iniciative Žgajnar je opozoril: "Občina nam je že leta 2014 obljubila novo šolo do leta 2018, pa še nismo zasadili lopate. Resda se je projekt deloma zavlekel tudi zaradi počasnega odkupa zemljišč, a vseeno dolgo traja." Kot sta namignila Bučarjeva in Žgajnar, je župan želel, da otroke med gradnjo vozijo v Litijo: "Bili smo zelo proti, ker jih po letu ali dveh ne bi več dobili nazaj. Če šolo v kraju, kjer je delovala od leta 1860, a prvotno stavbo je porušil ljubljanski potres, ukinemo, z njo umira tudi kraj," pojasnjuje Bučarjeva. Žgajnar pa dodaja: "Če bi v to privolili in bi se gradnja zavlekla na nekaj let, si lahko zastavimo vprašanje, ali bi šolo sploh zgradili, češ, saj je za vaše otroke dobro poskrbljeno na matični šoli."
Tudi ravnatelj OŠ Gradec Damjan Štrus, od katerega bi pričakovali, da bi se potegoval za večje število učencev na matični šoli, je poudaril, da je sodobni trend v ohranjanju podružničnih šol: "Zlasti če imajo tako kot vse tri podružnice OŠ Gradec okoli 50 otrok. Tako kraj živi povsem drugače, saj šola potegne za seboj vrsto aktivnosti krajanov, brez šole pa kraj postane spalno naselje, mi pa tega nočemo."
Drugo težavo na občini so imeli s številom učilnic. "Na občini niso želeli graditi pet učilnic in telovadnice, češ da nimamo dovolj otrok. Zdaj smo se nekako dogovorili. A smo pozorni, saj so volitve blizu in šola je lahko dobra predvolilna obljuba," namigne Žgajnar.
Župan nam je povedal, da je optimizirani projekt ocenjen na 2,5 milijona evrov. Malo, glede na to, kaj s tem denarjem dobi Hotič. Sodobno šolo, kjer bodo tudi hotiški otroci lahko v telovadnici metali na koš in kjer bodo krajani priredili novoletni ples ali postavili na oder kakšno gledališko igro, da ne pozabimo popoldanske in večerne rekreacije za odrasle ter druge dejavnosti.
Kako kraj živi s šolo, je pravzaprav pokazala gasilska vaja. Večina gasilk in gasilcev je namreč hodila v to šolo. "Kar zmrazi me, da je ne bi več imeli," mi je ob koncu vaje dejala mlada gasilka.
Marko Požaršek, poveljnik gasilcev iz Hotiča, društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1929 in ima trenutno 168 članov, od tega 64 žensk, skupno je 42 operativnih, nam je povedal, da je na akciji reševanja otrok iz šole in gašenja požara, ki je izbruhnil v šolski kuhinji, sodelovalo 14 gasilcev in 38 otrok.
Medtem ko je večina učencev na alarm čakala v učilnicah, so štirje pogumni učenci zaigrali pogrešane v zadušljivem dimu, ki se je začel iz kuhinje valiti po stavbi.
Ko se je sprožil alarm za požar, so se učenci usuli iz razredov po hodnikih in stopnicah, učenci prvega in drugega razreda pa so ob pomoči učiteljic zapustili zgradbo kar skozi okno in stekli proti točki umika na oddaljeni vogal šolskega igrišča.
Od 38 učencev, kolikor jih je sodelovalo na vaji, so ob preštevanju pogrešili štiri. Manjkal je Christian, ki si je poškodoval nogo. V stavbi sta ostala tudi Ema, ki se je skrila v vece, in Aljaž, ki je zbežal po lesenih stopnicah navzgor proti podstrešju in tam obsedel. Tian je ostal v kuhinji nezavesten.
Gasilci so razvili cevi, vzeli izolirne dihalne aparate ter šli v napad proti popolnoma zadimljeni kuhinji, kjer so v kotu po scenariju vaje našli nezavestnega Tiana. Kmalu so odkrili še preostale tri učence, jih odnesli na šolsko igrišče in oskrbeli.
Medtem ko je intervencijo vodil namestnik poveljnika Sebastjan Škoda, je poveljnik Požaršek spremljal akcijo in meril čas reševanja.
Vajo sta pripravila poveljnik Požaršek in pedagoška vodja šole Elizabeta Bučar, ki je med drugim skupaj z učiteljicami izbrala štiri pogumneže, ki so čakali v megli, da jih gasilci rešijo.
"Od poziva do prihoda na šolsko igrišče je minilo devet minut. Za reševanje otrok smo porabili 14 minut, sledila sta prezračevanje in pregled prostorov," nam je poveljnik na kratko opisal vajo.
Podružnična osnovna šola (POŠ) Hotič je del OŠ Gradec Litija. Šola v kraju deluje že polnih 158 let, današnja zgradba pa stoji že 120 let in je bila ob nastanku sodobna ter tudi danes še služi svojemu namenu, a je po vseh današnjih minimalnih življenjskih standardih odslužila.
2,5
milijona naj bi bil vreden projekt.
milijona naj bi bil vreden projekt.
Zato krajani v okviru civilne iniciative, ki jo vodi Janez Žgajnar, že štiri leta govorijo o novi šoli. Aktivno opozarjajo in pozivajo občinsko oblast v Litiji, ki jim že 15 let obljublja novo šolo, da je obljub dovolj in da je vrag vzel šalo, saj si tudi otroci iz Hotiča in okolice zaslužijo sodobne učilnice in sanitarije, pravo telovadnico, ki je zdaj sploh nimajo. Starši in najmlajši si zaslužijo tudi spodoben vrtec, ki zdaj sicer deluje v popolnoma neprimernih prostorih zasebne hiše.
Župan Litije Franci Rokavec nam je zagotovil, da bodo začeli graditi novo šolo v letu 2019: "Odkupili smo vsa zemljišča na lokaciji, šola bo imela pet učilnic in še en večnamenski prostor, tri prostore za otroški vrtec, zgradili bomo telovadnico, ki bo hkrati tudi večnamenska dvorana za potrebe krajevne skupnosti. Potem ko bo šola zgrajena, bomo otroke leta 2020 preselili v novo zgradbo in staro šolo podrli, na njeni lokaciji pa zgradili igrišče in parkirišča. Tako bodo otroci vseskozi ostali v svojem kraju," nam je zagotovil župan in dodal, da se odločajo še o zadnjih podrobnostih, nato bodo začeli projekt.
Župan je poudaril, da s civilno iniciativo zelo dobro sodelujejo. Toda krajani Hotiča so previdni. Predsednik iniciative Žgajnar je opozoril: "Občina nam je že leta 2014 obljubila novo šolo do leta 2018, pa še nismo zasadili lopate. Resda se je projekt deloma zavlekel tudi zaradi počasnega odkupa zemljišč, a vseeno dolgo traja." Kot sta namignila Bučarjeva in Žgajnar, je župan želel, da otroke med gradnjo vozijo v Litijo: "Bili smo zelo proti, ker jih po letu ali dveh ne bi več dobili nazaj. Če šolo v kraju, kjer je delovala od leta 1860, a prvotno stavbo je porušil ljubljanski potres, ukinemo, z njo umira tudi kraj," pojasnjuje Bučarjeva. Žgajnar pa dodaja: "Če bi v to privolili in bi se gradnja zavlekla na nekaj let, si lahko zastavimo vprašanje, ali bi šolo sploh zgradili, češ, saj je za vaše otroke dobro poskrbljeno na matični šoli."
Tudi ravnatelj OŠ Gradec Damjan Štrus, od katerega bi pričakovali, da bi se potegoval za večje število učencev na matični šoli, je poudaril, da je sodobni trend v ohranjanju podružničnih šol: "Zlasti če imajo tako kot vse tri podružnice OŠ Gradec okoli 50 otrok. Tako kraj živi povsem drugače, saj šola potegne za seboj vrsto aktivnosti krajanov, brez šole pa kraj postane spalno naselje, mi pa tega nočemo."
Drugo težavo na občini so imeli s številom učilnic. "Na občini niso želeli graditi pet učilnic in telovadnice, češ da nimamo dovolj otrok. Zdaj smo se nekako dogovorili. A smo pozorni, saj so volitve blizu in šola je lahko dobra predvolilna obljuba," namigne Žgajnar.
Župan nam je povedal, da je optimizirani projekt ocenjen na 2,5 milijona evrov. Malo, glede na to, kaj s tem denarjem dobi Hotič. Sodobno šolo, kjer bodo tudi hotiški otroci lahko v telovadnici metali na koš in kjer bodo krajani priredili novoletni ples ali postavili na oder kakšno gledališko igro, da ne pozabimo popoldanske in večerne rekreacije za odrasle ter druge dejavnosti.
Kako kraj živi s šolo, je pravzaprav pokazala gasilska vaja. Večina gasilk in gasilcev je namreč hodila v to šolo. "Kar zmrazi me, da je ne bi več imeli," mi je ob koncu vaje dejala mlada gasilka.