Fotogenični Sv. Tomaž

Najbolj privlačne točke za fotografe niso več samo Bled, Bohinj, Piran in Ljubljana, temveč se fotografski objektivi vse bolj usmerjajo v nove točke, kot so Jamnik, Slemenova špica, Klevevž pri Šmarjeti, Sv. Tomaž nad Praprotnim, Mangartsko sedlo, Napoleonov most pri Kobaridu in še bi lahko naštevali.

Ko zapustimo Škofjo Loko in se usmerimo v Selško dolino, bomo po nekaj kilometrih na levi strani visoko na vrhu hriba uzrli majhno cerkev, obdano z drevesi. Le malo naprej nas bo kažipot opozoril na vas Praprotno in cerkev sv. Tomaža. Občina Škofja Loka jo je leta 2007 razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Prvotna cerkev je bila romanska s pravokotno ladjo in polkrožno apsido. Romanska zidava je vidna v kotu ob slavoločni steni. Zdajšnja ima gotski triosminski prezbiterij iz okrog leta 1500, ladja je bila večkrat prezidana, prvič baročno. Cerkev so temeljito prezidali po letu 1848.

Pri prenavljanju so bile odkrite tri plasti fresko poslikav, najstarejše so iz zgodnjega 14. stoletja, sledijo freske furlanskih mojstrov, ki so nastale okrog leta 1400, in freske z začetka 16. stoletja. Od velikega oltarja Marka Peternelja iz leta 1875 so ohranjeni še nekateri svetniki. Zvonik je prislonjen k južni strani prezbiterija. V spodnjem delu služi za zakristijo, v prvem nadstropju pa je loža z odprtino v cerkev.

Leta 1944 je bila cerkev zaradi miniranja močno poškodovana. Ob koncu vojne so jo zasilno popravili. Temeljiteje so jo obnovili v letih 1965 do 1967. Močno poškodovan obokan strop so prekrili z deskami, napravili lesen opaž ter obnovili notranjo in zunanjo fasado. Zvonik so prekrili s hrastovimi skodlami, ostali del cerkve pa s skrilom. Cerkev so znova obnovili leta 1997.

Vas Praprotno ni znana le zaradi cerkve sv. Tomaža, temveč tudi po pevcih, ki so si nadeli ime Fantje s Praprotna. Vrsto let so peli z legendarnim Lojzetom Slakom, danes pa nastopajo z različnimi zasedbami. Njihovi pevski začetki segajo v leto 1956, ko so začeli nastopati v mladinskem zboru Kulturno-umetniškega društva Bukovica pod vodstvom Franca Potočnika. Leta 1961 se je zbor preoblikoval v Fantovski sekstet KUD Bukovica.

Leto pozneje, 4. februarja 1962, so nastopili v Železnikih na lokalni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš, kjer so prvič uporabili ime Fantje s Praprotna. Zasedli so prvo mesto. Leta 1963 so nekateri prenehali peti, tako da jih je v zasedbi ostalo pet: Andrej Bergant, Jože Šifrar, Janez Habjan, Janez Kalan in Janez Dolenc.