Fotografiral tudi Titovo zadnjo vožnjo (FOTO)

Današnja tehnologija omogoča, da lahko fotografiramo skorajda z vsem, kar primemo v roke. Včasih je bilo drugače, pred 40, 50 leti pa sploh! Med temi, ki so se v 70. letih in še kaj prej zapisali fotografiji, je tudi danes 72-letni Sevničan Ljubo Motore. Prav v teh dneh je v Sevnici na ogled njegova razstava, ki so jo postavili v sklopu Društva TRG Sevnica v počastitev občinskega praznika na Železniški postaji Sevnica. Na ogled je 40 fotografij, ki so tako ali drugače povezane z družbenopolitičnim življenjem, gospodarstvom in življenjem v občini. Razstava nosi naslov Sevniških 40.

»Pred dvema letoma sem ves svoj material, posnet na filmih, podaril sevniški knjižnici. Tam hranijo vse, dodana je tudi evidenca. Ob tem pa se je rodila ideja, da bi določene fotografije razstavili. Štirideset let je minilo od dogodkov, ki sem jih beležil. Začeli smo lani, nastala je razstava fotografij, ki so bile posnete leta 1979, letos pa je prišlo na vrsto leto 1980,« pove Ljubo Motore, s katerim se srečamo na razstavnem prostoru. Lanska razstava je dobila dom v prostorih občine in občinske uprave, letos je postavitvi na planem botroval koronavirus.

Hkrati so šli s postavitvijo ob železniški postaji bližje ljudem, ti si pozorno ogledujejo fotografije. Motore fotografira od sedmega razreda osnovne šole, ko je opravil tečaj pri zelo znanem sevniškem upokojenem učitelju Tončku Senici. Pred 48 leti je kupil prvi fotoaparat – praktico novo B. »Imel sem srečo, da sem delal na občini na področju plana, zato sem imel vse informacije. Fotoaparat sem vedno nosil s sabo. Če pa ga nisem imel, sem hitro skočil ponj domov,« nadaljuje Motore.


»Takrat ni bilo veliko ljudi, ki bi fotografirali. Se je pa tudi odgovornim na občini dobro zdelo, saj so z mojimi fotografijami delali tudi svoj arhiv,« pristavi Ljubo, ki je začel leta 1979 vestno beležiti, kdaj in kje je kaj fotografiral. »Zato mi zdaj ni težko poiskati dogodkov,« smeje pove zaprisežen Sevničan, ki obožuje svoj kraj, tu je gor rasel, tu se je rodil, tu ustvarja, živi. Kakšno je bilo leto 1980, ga pobaramo. »Vsi si bomo to leto zapomnili po smrti Tita. Na razstavi je fotografija modrega vlaka, ko se je Tito zadnjič peljal mimo Sevnice,« izpostavi Motore in opozori, da so prav leta 1980 Sevničani dočakali geološke raziskave za gradnjo bazena, ki je bil dolgoletna želja krajanov.

»V 70. in 80. letih je Sevnica dobila današnjo podobo. V 60. letih minulega stoletja tega novega dela ni bilo, le trije bloki so bili. Potem pa se je naredilo, kar se je naredilo. Pod vrtačo na vzhodu Sevnice, včasih je bilo tam sejmišče, so nastali bloki. Tako je Sevnica dobila končno podobo, od takrat so le flikali luknjice. Industrija in bloki pa se niso več gradili,« pove naš sogovornik, ki pravi, da je Sevnica lepa, za nameček pa potrebuje le 10 minut, da pride v naravo, najraje v gozd. Tam je bil tudi na dan, ko smo se srečali v Sevnici.


Prihodnje leto bo v Sevniških 40 let v središču pozornosti leto 1981. »Ko bom v roke vzel preglednico, kjer je zapisano, kaj sem fotografiral tisto leto, bom hitro našel primerno vsebino. Bistveno pa je, da preživimo to korono in da bomo takrat živi,« sklene Ljubo, ki je bil s svojimi deli tudi izjemen vir za novinarje, ki jih je zalagal s posnetki s terena.