Frančiškani so učili tudi Leona Štuklja

NOVO MESTO – Že 550 let mineva letos od tedaj, ko so se frančiškani naselili v dolenjski prestolnici, na okljuku Krke zunaj mestnega obzidja. Iz Bosne so se zaradi turškega osvajanja leta 1461 zatekli v krščanske dežele, najprej v Belo krajino. Tu so sicer pri Gradcu postavili samostan, a so ga Turki leta 1469 oropali in požgali, zato je osem frančiškanov, večina študentov, v stiski prišlo v Novo mesto, ki je bilo veliko bolj utrjeno. Tri leta pozneje so že postavili samostan, ki je odigral pomembno vlogo tudi pri ustanavljanju in vodenju šolstva. In v Novem mestu frančiškani vztrajajo že stoletja.

»V Novo mesto so prišli kot prva verska skupnost dobro stoletje po ustanovitvi mesta. To je potrebovalo frančiškane in frančiškani so potrebovali Novo mesto. Frančiškani so v 550 letih z mestom cveteli in trpeli. Vodenje izobraževanja jim je dalo poseben status in pomen, vodili so namreč deško šolo in gimnazijo, se je pa dolenjska prestolnica v preteklosti soočala tako z gospodarskimi krizami, požari, boleznimi kot obema vojnama. A frančiškani so obstali, ker so živeli z ljudmi in za ljudi. Niso bili namreč pomembni le zaradi pastoralne dejavnosti, ampak tudi zaradi vzgoje, izobraževanja in kulture,« je dejal mag. Mitja Sadek, direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana, na novinarski konferenci, kjer so predstavili dogodke ob praznovanju te pomembne obletnice.

Zgodovina novomeških frančiškanov je tudi zgodovina Novega mesta. Samostan hrani izjemno bogat arhiv, javnosti še premalo znan in raziskan, ne vsebuje pa le bogate zgodovine frančiškanov, ampak je prava kronika Novega mesta in okolice. V letih od 1746 do 1870 so poučevali v novomeški gimnaziji, drugi najstarejši gimnaziji na Slovenskem, deško šolo pa so vodili od leta 1778 do 1918, in prav vpetost v šolstvo jih je obvarovala pred ukinitvijo v času Jožefa II., ko je ta ukinjal samostane.
 

Olimpionik je imel same enke

Frančiškanska knjižnica je najstarejša na Dolenjskem, ima več kot 20.000 knjižnih enot, med katerimi je najbolj dragocenih 39 inkunabul (prvotiskov), ki jih hranijo v trezorju. »Tale knjiga nosi letnico 1418 in je tu najstarejša. Frančiškani so jo prinesli iz Bosne in je edini ostanek tistega časa. Pisana je na pergament, živalsko kožo,« pravi gvardijan novomeškega samostana pater Tomaž Hočevar.

»Leta 1664 je Novo mesto prizadel hud požar, ki je močno spremenil podobo mesta, tudi samostana in knjižnice. A najbolj dragocene knjige so se ohranile, saj so bile spravljene v železnih zabojnikih,« je povedal p. Tomaž. Sicer pa je večina knjig iz časa, ko so frančiškani vodili gimnazijo, med drugim hranijo redovalnico, v katero so pisali ocene, ki si jih je prislužil naš olimpionik Leon Štukelj. Same enke so zapisane, to so bile namreč takrat ocene za tiste, ki so pokazali največ znanja. Sicer pa knjige v tej knjižnici pričajo tudi o tem, s čim vse so se frančiškani ukvarjali: hranijo kirurške priročnike, ki vsebujejo nazorne slike operacij, pa atlase, številne knjige, povezane z zdravilstvom in farmacijo, tu je bila namreč nekoč tudi lekarna, imajo originalne knjige Slave vojvodine Kranjske ... Knjižnico, tako kot druge prostore, z veseljem pokažejo vsem, ki bi si želeli odstreti delček njihovega življenja in zgodovine, le obisk je treba prej napovedati.


Danes v novomeškem samostanu živijo štirje bratje; gvardijan in kaplan p. Tomaž Hočevar, ekonom in župnik p. Krizostom Komar, kaplan in bolniški kurat p. Marko Novak in kaplan in eksorcist p. Peter Vrabec. V najboljših časih, ko so poučevali, jih je bilo celo 30. Maše v njihovi cerkvi so dobro obiskane, zlasti nedeljske, dobro sodelujejo tudi z novomeško občino in drugimi ustanovami.
 

Slovesno bo tudi v nedeljo

Pomemben jubilej so novomeški frančiškani zaznamovali že januarja s ciklom zgodovinskih in drugih predavanj, nadaljevali bodo to nedeljo, ko bo ob 10. uri slovesna maša, to bo daroval ljubljanski metropolit in nadškof msg. p. Stanislav Zore, 6. novembra, na praznik zavetnika novomeških frančiškanov sv. Lenarta, bodo pripravili krajši simpozij, večerno slovesno mašo bo tedaj daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan.


V samostanskih prostorih bodo konec leta odprli prvi del stalne razstave o življenju in delu frančiškanov, prihodnje leto pa bodo pred farno cerkvijo postavili kip frančiškana z rastočo knjigo.