Frančiškanom bodo v zahvalo postavili kip

Ko so frančiškani pred 550 leti prišli v Novo mesto in se naselili na okljuku Krke zunaj mestnega obzidja, je bila današnja dolenjska prestolnica zaostala. A prav prihod frančiškanov, ki so na kraju manjše kapelice zgradili cerkev, malo pozneje pa še samostan, je dal mestu nov zagon na številnih področjih, ne le na verskem, tudi v izobraževanju, zdravstvu in medsebojni pomoči. Med Dolenjce so namreč vnesli pozitivno klimo, postali so most med revnimi in bogatimi, med preprostimi in izobraženimi, njihova pripadnost kraju pa se je kazala tudi v ohranjanju in negovanju slovenskega jezika.

»Novomeški imenitneži in frančiškani so bili tako vztrajni in tečni na dvoru Marije Terezije, da je ta, naveličana nenehnih prošenj, dala prednost Novemu mestu in tu tri leta prej kot na Dunaju ustanovila gimnazijo, ki je bila prva v habsburški monarhiji. V njej so se šolali številni svetovno znani in pomembni slovenski pisatelji, zdravniki, duhovniki, pesniki, znanstveniki in drugi,« je dejal prof. dr. Miha Japelj, predsednik Odbora za promocijo kulturne dediščine Novo mesto.

Slednji je bil ustanovljen pred tremi leti, pri njih pa se je porodila tudi ideja, da bi se frančiškanom, ki so v 550-letni zgodovini z ustvarjalno, pošteno in nesebično dejavnostjo ne le poglabljali vero, ampak so tudi ogromno prispevali k častitljivi zgodovini, predvsem pri šolskem, kulturnem in gospodarskem razvoju krajev in ljudi, zahvalijo s prav posebnim kipom – kipom frančiškana z rastočo knjigo. Dejstvo je namreč, da je zgodovina novomeških frančiškanov tudi zgodovina Novega mesta, saj samostan hrani bogat arhiv kronike kraja in okolice.

Novomeščani so obletnico njihovega prihoda zaznamovali lani, čez dve leti pa bo tak jubilej praznoval tudi samostan, zgrajen je bil namreč leta 1472.

Odbor torej želi na razsežnost pomena in delovanja frančiškanov opozoriti s postavitvijo skulpture Frančiškan z rastočo knjigo, bronasti kip pa bo stal pred frančiškansko cerkvijo sv. Lenarta. V odboru upajo, da ga bodo lahko postavili še letos, je pa to odvisno tudi od denarja. »Strošek izdelave in postavitve kipa je približno 30.000 evrov, zato Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta prijazno vabi vse meščane, podjetja, organizacije, gimnazijce, maturante in tiste, ki so z Novim mestom kakor koli povezani, kakor tudi vse ljudi dobre volje, da udejanjanje omenjenega projekta pomagajo uresničiti z denarnimi prispevki. Prepričani smo, da bomo postavitev kipa lahko dosegli samo z medsebojnim zaupanjem in s sodelovanjem, zato bomo hvaležni za vsakršen denarni prispevek,« je dejala doc. dr. Lea Marija Colarič Jakše, članica odbora.

Kip bo izdelal akademski kipar Jernej Mali, Rastoča knjiga pa je mednarodni projekt, katerega duhovni oče je Novomeščan dr. Janez Gabrijelčič, ki je za izjemno idejo prejel tudi državno priznanje predsednika republike. Gabrijelčičeva ideja raste in se krepi že polno desetletje. »To je spomenik slovenski knjigi, a ni le pogled nazaj, ampak tudi naprej. Tudi s frančiškanom z rastočo knjigo želimo dati trajen spomenik, ki bo neke vrste rastoči spomenik, usmerjen v prihodnost in duhovno rast,« je dejal Gabrijelčič. Kot je povedal eden od članov odbora Franci Koncilija, so k sodelovanju povabili arhitekta Marijana Lapajneta, ki je pomagal pri zasnovi celostne prostorske ureditve frančiškanskega trga pred cerkvijo, kjer bo tudi stala skulptura.


V novomeškem frančiškanskem samostanu danes živijo in delujejo štirje bratje; gvardijan in kaplan p. Tomaž Hočevar, ekonom in župnik p. Krizostom Komar, kaplan in bolniški kurat p. Marko Novak in kaplan in eksorcist p. Peter Vrabec. V najboljših časih, ko so poučevali, jih je bilo celo 30. Maše – te so sicer zaradi epidemije koronavirusa po Sloveniji do nadaljnjega odpovedane – v njihovi cerkvi so dobro obiskane, zlasti nedeljske, dobro sodelujejo tudi z novomeško občino in drugimi ustanovami. P. Tomaž Hočevar je hvaležen za pobudo za kip: »Hvaležni smo, da sooblikujemo ta prostor. Odprti smo za sodelovanje z mestom in ljudmi, ne glede na to, kateri veri pripadajo ali katerega prepričanja so. Za naše brate bo ta kip veliko priznanje za soustvarjanje tega okolja.«