Furs opozarja na previdnost pri odpiranju podjetij v BiH: hitro ste lahko na drugi strani zakona
»Posameznik, ki se odloči za odprtje podjetja v Bosni in Hercegovini (BiH), se mora prepričati, da ne sodeluje v davčni utaji. Davčni svetovalci pogosto prepričujejo, da gre zgolj za davčno optimizacijo, Finančna uprava pa ugotavlja, da ni tako. Posledica za posameznika in podjetje je obdavčitev z visokimi obrestmi, globa, v določenih primerih pa gre lahko tudi za kaznivo dejanje,« so v sporočilu za javnost navedli iz Fursa.
V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring d. o. o., zaslediti pa je mogoče več ponudb davčnih svetovalcev, denimo: www.agencijaspin.si, www.lerona.si, www.snezic.si, www.spinosa.si, www.vizija-racunovodstvo.si ...
Odprtje podjetja v BiH davčni svetovalci prikazujejo kot davčno optimizacijo, torej zakonsko dopustno ravnanje, ki omogoča davčne prihranke. Do davčnih prihrankov pride predvsem zaradi razlike v zakonski obdavčitvi v BiH, ki naj bi bila ugodnejša kot v Sloveniji, in sicer zaradi nižjega davka na dobiček (10 %) in DDV (17 %), v BiH pa niso obdavčene dividende, vozila in plovila.
Ustanavljanje podjetij v BiH samo po sebi ni sporno, toda ...
Na Fursu poudarjajo, da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. To pa velja le, kadar imajo takšna podjetja dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti, torej imajo ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti: poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost in da so storitve res opravljene.
Če pa ni tako, gre za agresivno davčno planiranje, ki lahko vodi tudi v davčno utajo. »Do tega pogosto pride v primerih slamnatih družb, to je vsebinsko praznih družb, ki nimajo bistvenega premoženja ali aktivnosti, nimajo zaposlenih ali je fiktivno zaposlena le ena oseba, nimajo svojih pisarn, ampak imajo le poštni nabiralnik (pa še tega včasih ne), sedež imajo prijavljen na neobstoječih naslovih ali brez dovoljenja lastnika ali pa na skupnem naslovu. Gre za podjetja, ki obstajajo le na papirju, kar pomeni, da je podjetje sicer registrirano, ne opravlja pa nobene konkretne dejavnosti, ampak je glavni (in običajno edini) namen obstoja podjetja 'davčni prihranek'.«
Rezident Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo vir zunaj Slovenije. Gre za obdavčenje po svetovnem dohodku.
Nekaj primerov nezakonitega poslovanja podjetja in ravnanje posameznika:
Primer 1
Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki ima sredstva za opravljanje storitev, in te tudi dejansko (ne zgolj fiktivno) opravlja, vendar zgolj oziroma večinoma na ozemlju Republike Slovenije. Podjetje se v praksi obnaša, kot bi bilo slovensko, s to razliko, da so prihodki nakazani na plačilni račun podjetja v BiH. Zakonodaja, ob upoštevanju konkretnih objektivnih okoliščin, takšno pravno osebo šteje za rezidenta Republike Slovenije, kar pomeni, da ima enake obveznosti kot slovenska pravna oseba ter je dolžna plačevati davke skladno s slovensko zakonodajo.
Primer 2:
Posameznik ustanovi podjetje v BiH, ki predstavlja slamnato družbo. Takšno podjetje nato sodeluje s slovenskim podjetjem in mu za svoje storitve izda račune. Slovensko podjetje račun plača in ga vključi med svoje stroške. Ker pa storitve dejansko niso bile opravljene, so računi fiktivni, slovenska pravna oseba pa ni upravičena do upoštevanja teh stroškov med davčno priznanimi odhodki in se ji naloži ustrezno plačilo davkov.
V obeh primerih je denar »kanaliziran« na plačilni račun družbe v BiH in z njim na koncu razpolagajo slovenski posamezniki, kar ima za posledico davčno obveznost posameznika.
Primer 3:
Posameznik se oglasi v državi, kjer ima podjetje iz BiH plačilni račun, in z njega dvigne denarna sredstva. Nato razpolaga z njimi prosto, brez priglasitve dohodka davčnemu organu.
Primer 4:
Posameznik razpolaga s plačilno kartico podjetja v BiH in z njo plačuje zasebno porabo. Teh sredstev ne priglasi davčnemu organu.
Primer 5:
Posameznik uvozi vozilo iz Nemčije v BiH in ga registrira na podjetje. To vozilo s tablicami BiH nato uporablja zgolj za zasebne namene v Sloveniji. Tako se posameznik želi izogniti plačilu davka v Sloveniji. Ker morajo biti takšna vozila registrirana v Sloveniji, kjer morajo biti plačane tudi vse dajatve (carina in davek), so takšni primeri predmet postopka pred Finančno upravo.
Ustanavljanje podjetij v BiH po temelju ni drugačno od ustanovitve podjetij v drugih državah, zato opisane davčne sheme in postopanje davčnega organa veljajo tudi za primere ustanavljanja družb v drugih državah (na primer Ciper, Lihtenštajn, Srbija, Luksemburg, Švica).
