Garje na ljubljanski osnovni šoli

LJUBLJANA – »V šoli so se pojavile garje, zato priporočamo, da pozorneje spremljate morebitne kožne spremembe pri otrocih ter ravnate v skladu z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).« Takšno obvestilo je minuli teden presenetilo učence, predvsem pa starše učencev OŠ Danile Kumar v Ljubljani.

»Najprej me je zagrabila panika, kakšne garje neki, kaj ni to nekaj, kar je zdavnaj zvodenelo, nato pa sem si prebral navodila in ugotovil, da gre za povsem nenevarno nalezljivo bolezen,« nam zaupa eden od staršev osnovnošolca. Podobno razmišlja mamica otroka, ki je v istem razredu kot okuženi otrok, ta je trenutno doma: »Nobenega preplaha ne čutim, kot vem, morajo biti stiki resnično tesni, da bi se garje razširile.«


»Počutila sem se, kot bi mi kdo v glavo vrgel kamen. Najprej sem pomislila na garjavega psa. Potem pa preberem, da je približno 300 primerov okužb na leto in da obstaja zelo majhna verjetnost, da bi se okužil tudi moj otrok, zato razloga za paniko ne vidim,« dodaja še ena od mamic.
Gre za prvi primer garij na šoli, je nad pojavom presenečena ravnateljica OŠ Danile Kumar Mojca Mihelič. »V svoji dolgoletni pedagoški praksi sem bila tokrat prvič obveščena o pojavu te bolezni na šoli, kjer delam oziroma sem delala. Kot kaže, gre za osamljen primer,« nam je zaupala Miheličeva.

Neprijetna nadloga

Garje so kožna, nalezljiva bolezen, ki jo povzroča zunanji parazit, ki se naseli samo v koži, notranji organi pa niso prizadeti, pojasnjuje Eva Grilc z NIJZ in poudarja, da je bolezen neprijetna, nikakor pa ni nevarna.


Pojavnost garij ni nekaj presenetljivega, še več, Grilčeva pravi, da se pojavljajo vsako leto. »Z njimi se na leto okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu. V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih največ primerov prijavljenih v letu 2002, in sicer 587, najmanj pa v letu 2012, ko se je z garjami okužilo 263 ljudi,« pravi Grilčeva in dodaja, da smo v zadnjih desetih letih imeli dva večja izbruha, enega med študenti leta 2008, drugega pa leta 2010, ko je zbolelo 68 oskrbovancev in zaposlenih iz doma za starejše občane. Vse od leta 2012 število prijav narašča. »Od leta 2012 je število primerov precej naraslo. Lani je bilo 470 prijav. Največ jih je v skupini srednješolcev in mladih odraslih, nato osnovnošolskih in predšolskih otrok,« pojasnjuje Grilčeva.​

Pomembna je higiena

Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ni nevaren oziroma ne zadošča za okužbo, so prepričani na NIJZ.


Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine je manj verjeten, toda možen pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi veliko pršic zelo kužni, pojasnjuje Grilčeva in dodaja, da lahko garje dobi prav vsak med nami: »Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni razmer za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine.« Kakšne posebne preventive, trajnega zdravila ni. Ob pojavu se bolezen zdravi, pri čemer zdravstveni in higienski ukrepi, ki jih je treba dosledno upoštevati, zadevajo celotno družino okuženega oziroma vse ljudi, s katerimi ima tesne stike. A, kot poudarja Grilčeva, razloga za skrb ni.