Gasilci hitrejši od Kitajcev: Nihče ni verjel, da nam bo uspelo v tako kratkem času (FOTO)
Pred poldrugim letom so se člani Prostovoljnega gasilskega društva Dolga vas lotili po finančnem vložku in velikosti izjemno zahtevnega projekta rekonstrukcije obstoječega nefunkcionalnega doma v večnamenskega, s pridobitvijo novih, večjih prostorov za operativno gasilsko dejavnost, shrambo vozil in opreme kot tudi za krajevno skupnost Ivan Omerza Livold.
Prelomnice
Misel na slogo je sicer vselej povezane krajane (teh je nekaj več kot 600), tako rekoč vse zavezane gasilstvu, vodila od trenutka, ko so začeli podirati stari dom, prek gradnje novega in ob slovesnem odprtju, ko so pridobili tudi večnamensko gasilsko vozilo (cisterno) za osemčlansko posadko. Hkrati so počastili 110-letnico društva, ki naj bi ga leta 1912 ustanovili tu živeči Nemci, čeprav gasilski viri poročajo, da naj bi o krstu društva pisali že leta 1884, vendar v virih tega ni zaslediti.
A ne glede na ugibanje so dolgovaški gasilci, članov je 253, operativno dejavnih pa je okoli 120, praznovali dva pomembna jubileja. Preteklost, ki je hrbtenica pokončnosti vseh gasilskih tovarišij, seveda tudi dolgovaške, posebno izpostavlja nekatera neizbrisna obdobja. Tako so leta 1929 dobili ročno črpalko na vozu, dve leti po vojni pa je bila ustanovljena prva ženska desetina. Oktobra 2006 je vas in ne le gasilci dolgo rajala ob koncu gradnje gasilskega doma, ki je po fazah potekala več kot 50 let. Gasilskemu domu je bil dodan nadstrešek (vhod v zgornje prostore), prenovljena je bila fasada, zamenjana vrata orodišča.
Množica zbranih je pozdravila odkritje stebra dolgovaškega gasilstva, ki ga je društvu podaril Tone Križ. Na podstavek je zapisal posvetilo: »V spomin pokojnim, v čast aktivnim, v vzpodbudo mladim.« Istega leta se je gasilski druščini pridruži takratni predsednik GZS Ernest Eöry.
Samoprispevek
Nekaj spominov je odstrla tudi Romana Marinč, prva med enakimi, sicer predsednica društva, s činom višje gasilske častnice druge stopnje organizacijske smeri, ki dolgoletnih izkušenj ne prenaša le mlajšim, še kako dobro jih zna uporabiti tudi pri reševalnih akcijah na cestah ali v gorečih objektih, enako na vajah, ko je treba splezati več deset metrov visoko, tudi na streho.
»Še marsikomu se sanja o Mladinskem domu ob znameniti lipi, tik ob cesti, ki skozi Dolgo vas pelje proti Kočevju oziroma Livoldu. Namenjen je bil družbenemu dogajanju in vsem preostalim aktivnostim. Sčasoma je začela stavba propadati, mladina je začela bolj množino zahajati h gasilcem, ki so tako prevzeli gibalo vaškega družabnega življenja,« je ponosna predsednica. Pokaže tudi mapo s fotografijami številnih dogodkov, ki so tkali niti med ljudmi in jih še bolj povezovali. Na njih so praznovanja kulturnega dne, dneva žena, božične prireditve in prihod dedka Mraza, lutkovne predstave, silvestrovanja, nastopi pevskih društev, izvedbe različnih delavnic, rekreacija. V gasilskemu domu je bilo tudi volišče. Vse to bo ponudil tudi novi dom.
Nihče ni verjel, da nam bo uspelo v tako kratkem času porušiti stari dom in zgraditi novega.
»Ja, tale lepotec je prvi po letu 2009 v kočevski občini, ki je zrasel na temeljih starega, » je malho spominov razvezal tudi Milan Simičič, dolgoletni tajnik Gasilske zveze Kočevje, sicer prejemnik kipca gasilec, kar je drugo najvišje priznanje stanovske organizacije. »Že da se zbere toliko ljudi, kot se jih je danes, ti da vedeti, da je vas složna in odločna. Ko hodim tod okoli, vidim medgeneracijsko zagnanost pri vajah. Vsi lezejo kot mravljice, lahko bi rekel, da želijo vsak kamenček prostovoljnosti izpiliti do potankosti,« je bil nad sovaščani navdušen tudi glasbenik in restavrator Roman Zupančič.
Navdušenja ni skrival niti nekdo iz množice vaščanov, ki je na pladnju prinašal dobrote za poznejšo pogostitev. »Nihče ni verjel, da nam bo uspelo v tako kratkem času porušiti stari dom in zgraditi novega. Tega so poleg nas zmožni le Kitajci,« se je slišalo.
8000 ur prostovoljnega dela so opravili.
Za društvo je bil to res velik finančni zalogaj, ocenjen je na 425.000 evrov. Člani so sami nastrgali toliko, da so lahko pridobili gradbeno dovoljenje, v nadaljevanju pa so primaknili kar osem tisoč prostovoljnih ur dela, tudi z gradbenimi stroji, nekateri so darovali les in gradbeni material. Občini Kočevje ob tako zagnanih vaščanih ni bilo težko primakniti nekaj več kot sto tisočakov, spodbudni so bili prispevki vaščanov. In ne pozabimo, večnamenski dom je bil zgrajen v kovidnem času, na kar so gasilci in vaščani Dolge vasi še posebno ponosni.
