Gasilci ostali brez podmladka

Skorajda dve leti življenja s korono sta korenito zarezali v naše življenjske navade in jih spremenili. To se je še posebno poznalo pri prostovoljnih gasilskih društvih, pri katerih so ostale dejavne operativne enote, ki jim ni zmanjkalo dela: »V letu 2021 smo slovenski prostovoljni in poklicni gasilci posredovali okoli 24.000-krat, intervencij se je udeležilo približno 140.000 operativcev, pri tem smo imeli 63 lažjih poškodb,« podatke o lanskoletnem delovanju operativcev v času korone predstavi Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS).

Najmlajši in najstarejši prikrajšani

Operativno delo se je izvajalo brez težav, pri vsem drugem pa se je zataknilo: večina je pogrešala gasilske veselice in novoletne prodaje koledarjev, ki so bile ustaljene oblike druženja s prebivalstvom, kjer je kaj kanilo v zdaj (ponekod precej) obubožane gasilske blagajne, trpeli so medgasilski stiki, pravi Cerkvenik: »Medgeneracijski dialog je zastal, sklic organov GZS se je izvajal večinoma prek videopovezav.« Še bolj pa so trpeli veteranski pogoni ter mladinske sekcije, kjer je zaradi omejitev druženja usahnilo delo z mladimi. »Najmlajši in najstarejši so bili prikrajšani,« jedrnato strne dogodke med korono (oziroma pomanjkanje teh) predsednica Mladinskega sveta GZS Renata Rupreht.

Mlada gasilska kri se je v zadnjih dveh letih precej umirila, saj v tem obdobju ni bilo jasnih smernic, koliko in kako lahko delajo z mladino, pojasnjuje Ruprehtova: »Imeli smo virtualni kviz, da so tam obnavljali znanje, pa virtualni posvet za mentorje.« In prav mentorji so tisti, ki jim bodo zdaj dali poudarek: »Otroci niso tak problem, oni si želijo priti. Pri mentorjih pa so nekateri izgubili voljo; mi smo prostovoljci in marsikomu je tudi ustrezalo, da je malo prost,« spremenjene okoliščine našteva predsednica mladincev.

Ruprehtova je tudi sama učiteljica, zato so ji okoliščine še predobro znane – prakse po Sloveniji so precej različne, vsaka regija je delala po svoje: »Precej je odvisno od vodstva društva, zveze ali regije, ponekod so bili nenaklonjeni vajam ali tekmovanjem.« Pri Ruprehtovi so vadili vso zimo: »Poskrbeli smo za PCT-pogoj in soglasje staršev, da izvajajo vaje.« Ter dodaja, da so zelo veseli sproščanja omejitev, saj se bodo z mentorji lahko že marca srečali na tradicionalnih delavnicah v Zrečah ter jih spodbudili, da mladinski pogoni znova zaživijo.

Rešujejo status gasilskega muzeja

Reaktivacija gasilcev po Cerkvenikovih besedah poteka dobro, sploh glede na različna področja njihovega dela: »Pospešeno izvajamo programe usposabljanja in jih poskušamo nadomestiti. Če v pomladansko-poletnih mesecih ne bo omejitev, bomo do jeseni nadomestili izgubljene priložnosti na tem področju.« Pri tem pa še niso povsem rešili težav z gasilskim muzejem v Metliki, ki je imel velik upad obiska: »Predvsem v spomladanskem in jesenskem času, ko je praviloma v našem muzeju 'sezona' napovedanih skupin s strani turističnih agencij in preostalih društev, je bilo zelo malo obiskovalcev,« pravi Cerkvenik.

Letos bo precej drugače, saj bo med 17. in 24. julijem v Celju potekala mednarodna gasilska olimpijada, v muzeju pa bodo odprli razstavo o gasilskih olimpijadah, s katero bodo gostovali v Celju. Status muzeja je bil za Metličane nekaj časa skrb vzbujajoč, saj so jih plašile napačne informacije, da bi ga lahko kam preselili, a jih je Cerkvenik že pred časom pomiril, da ukinitve ali prestavitve muzeja iz Metlike ne bo. Delovanje muzeja pa so v minulih mesecih začeli urejati s kulturnim ministrstvom, je dejavnosti potrdil Cerkvenik: »S pomočjo ministrstva za kulturo poskušamo rešiti status muzeja in mu s tem omogočiti ugodno rešene prijave na različne razpise ter posodobitve razstav.« Za gasilce in podpornike torej velja: vse bo, samo da ne bo več korone.