LEGENDA SLOVENSKEGA GASILSTVA
Gasilci žalujejo: srčnemu Francu bodo še zadnjič zapeli zvonovi
V 89. letu starosti je umrl Franc Blejc, starosta mengeških pritrkovalcev. Vsakomur je nesebično pomagal, svoje znanje pa prenašal na mlade.
Odpri galerijo
Franc Blejc je bil od mladih nog navdušen pritrkovalec in učitelj pritrkovanja.
MENGEŠ – Slovensko gasilstvo je izgubilo enega svojih največjih članov, 88-letnega Franca Blejca iz Mengša. »To je legenda slovenskega gasilstva,« ga opiše namestnik predsednika Gasilske zveze Mengeš in predsednik PGD Mengeš Sandi Jaklič.
»Če bi želeli zapisati vse, kjer je bil vse življenje dejaven, bi lahko napisali knjigo,« doda sogovornik in poudari, da je bil Blejc zelo predan gasilec. Kot dolgoletni nesebični član PGD Mengeš je med drugim sodeloval v številnih gasilskih akcijah pri gašenju požarov, poplavah, drugih nesrečah in tudi v vojni za Slovenijo leta 1991. Bil je vodilni inštruktor številnih generacij gasilcev v svojem gasilskem društvu in drugih.
Zelo rad je sodeloval z mladimi in jim s svojimi bogatimi izkušnjami slikovito predstavljal delo gasilca. Kot inštruktor je usposabljal številne ekipe za tekmovanja doma in predvsem na mednarodni ravni, kjer so dosegli najvišja priznanja.
Jaklič pravi, da je bil Blejc izjemno dobrega srca. »Je sinonim za pomoč sočloveku v nesreči ali vsakdanjem življenju. Je sinonim humanosti. Imel je tudi zelo visoko osebno integriteto,« razloži in nadaljuje, da je šlo za zares velikega človeka. Med drugim je bil znan po tem, kako se nikoli ni prepiral oziroma da je bil ves čas za dialog.
»Res je bil dober človek. Zares ga imam v lepem spominu,« se očeta na svojem domu spominja Matjaž Blejc. »Zelo veliko je delal z mladimi. Poleg tega je bil dolga leta glavni pri postavljanju mlaja v Mengšu,« doda. Njegovi domači, žena Marija in sin Robert, skupaj s štirimi vnuki in dvema pravnukoma, so poudarili še, da je bil Blejc zelo veren človek in je vso energijo, s katero je na koncu ustvaril veliko dobrega, črpal prav iz vere.
»Zares veliko humanega je naredil. Ves čas je gledal na to, da če bo on nekaj dobrega naredil drugemu, se mu bo to v prihodnje enkrat povrnilo,« so si bili enotni. Spomnili so še na to, kako je svoje domače, prijatelje, pa gasilce in vse druge znance, rad razveselil s svojim limonovim likerjem.
Leta 2004 je bil imenovan za častnega občana občine Mengeš, bil je častni poveljnik PGD Mengeš in prejemnik najvišjega gasilskega priznanja – priznanja Matevža Haceta. Pa tudi častni član pri Kulturnem društvu Mengeška godba.
Zelo je bil aktiven in prizadeven pri ohranjanju slovenskih običajev, med njimi kulturne dediščine pritrkavanja. O vsem tem smo v preteklih letih podrobneje že pisali v Slovenskih novicah. Blejc je takrat pritrkavanje primerjal z glasbo. »Na Slovenskem je za to slovesno glasbo veliko različnih izrazov,« je razložil in nadaljeval: »Štajerci pritrkavanju pravijo trjančenje, Gorenjci v okolici Bleda poznajo izraz nabijanje, potem so še izrazi klenkanje in pinkanje. To je glasba, ki je v Sloveniji znana že 600 let, obstaja okoli 400 melodij, nastajajo tudi nove.«
Vrsto let si je prizadeval, da bi lahko mladi navdušeni pritrkovalci vadili na miniaturnih zvonovih, in na koncu se mu je želja uresničila. »Vaje so zdaj nekoliko lažje, saj imamo na voljo miniaturne zvonove, ki pa tudi niso tako majhni,« nam je konec lanskega leta razlagal Blejc. Aprila pred petimi leti nam je na kratko predstavil začetke svoje življenjske zgodbe. Imel je zares težko mladost. Izhajal je iz revne družine, oče, ki je bil pismonoša, je umrl star komaj 37 let.
Bil je najstarejši od treh otrok, mama pa je bila brezposelna, in tako so se komaj preživljali. Po drugi svetovni vojni, ko so se vrnili domov, so naleteli na popolnoma izropan dom. A vse to Blejca ni ustavilo. Že leta 1946 se je priključil vsem tistim, ki so se ukvarjali s pritrkavanjem. Dve leti pozneje je uradno stopil še med mengeške gasilce.
Ob njegovi 85-letnici ter 20-letnici občine Mengeš mu je leta 2015 Zveza kulturnih društev občine Mengeš posvetila izdajo knjige Pesem mengeških zvonov – o pritrkavanju v Mengšu avtorjev Nataše Vrhovnik Jerič, Ivana Sivca, Jožeta Vahtarja in Primoža Hienga.
Družina Blejc se bo še dolgo spominjala, kako dober je bil do vseh Franc. Foto: Dejan Javornik
»Če bi želeli zapisati vse, kjer je bil vse življenje dejaven, bi lahko napisali knjigo,« doda sogovornik in poudari, da je bil Blejc zelo predan gasilec. Kot dolgoletni nesebični član PGD Mengeš je med drugim sodeloval v številnih gasilskih akcijah pri gašenju požarov, poplavah, drugih nesrečah in tudi v vojni za Slovenijo leta 1991. Bil je vodilni inštruktor številnih generacij gasilcev v svojem gasilskem društvu in drugih.
Zelo rad je sodeloval z mladimi in jim s svojimi bogatimi izkušnjami slikovito predstavljal delo gasilca. Kot inštruktor je usposabljal številne ekipe za tekmovanja doma in predvsem na mednarodni ravni, kjer so dosegli najvišja priznanja.
Med praznovanjem 84. rojstnega dne z ženo Marijo
Jaklič pravi, da je bil Blejc izjemno dobrega srca. »Je sinonim za pomoč sočloveku v nesreči ali vsakdanjem življenju. Je sinonim humanosti. Imel je tudi zelo visoko osebno integriteto,« razloži in nadaljuje, da je šlo za zares velikega človeka. Med drugim je bil znan po tem, kako se nikoli ni prepiral oziroma da je bil ves čas za dialog.
Energijo je črpal iz vere
»Res je bil dober človek. Zares ga imam v lepem spominu,« se očeta na svojem domu spominja Matjaž Blejc. »Zelo veliko je delal z mladimi. Poleg tega je bil dolga leta glavni pri postavljanju mlaja v Mengšu,« doda. Njegovi domači, žena Marija in sin Robert, skupaj s štirimi vnuki in dvema pravnukoma, so poudarili še, da je bil Blejc zelo veren človek in je vso energijo, s katero je na koncu ustvaril veliko dobrega, črpal prav iz vere.
Pritrkavanje je primerjal z glasbo.
»Zares veliko humanega je naredil. Ves čas je gledal na to, da če bo on nekaj dobrega naredil drugemu, se mu bo to v prihodnje enkrat povrnilo,« so si bili enotni. Spomnili so še na to, kako je svoje domače, prijatelje, pa gasilce in vse druge znance, rad razveselil s svojim limonovim likerjem.
Leta 2004 je bil imenovan za častnega občana občine Mengeš, bil je častni poveljnik PGD Mengeš in prejemnik najvišjega gasilskega priznanja – priznanja Matevža Haceta. Pa tudi častni član pri Kulturnem društvu Mengeška godba.
Poklonili se mu bodo na žalni sejiV občini Mengeš se bodo spominu na častnega občana poklonili na žalni seji, ki bo v ponedeljek ob 19. uri v Kulturnem domu Mengeš. Tam bo tistega dne odprta tudi žalna knjiga, in sicer od 18.30. Naslednji dan se mu bodo z vpisom v žalno knjigo lahko vsi poklonili v sejni sobi mengeške občine, in sicer med 8. in 13. uro. "Zadnje slovo bo v torek, 23. julija 2019, ob 17. uri na pokopališču v Mengšu," so ob izreku sožalja sporočili z občine.
Zelo je bil aktiven in prizadeven pri ohranjanju slovenskih običajev, med njimi kulturne dediščine pritrkavanja. O vsem tem smo v preteklih letih podrobneje že pisali v Slovenskih novicah. Blejc je takrat pritrkavanje primerjal z glasbo. »Na Slovenskem je za to slovesno glasbo veliko različnih izrazov,« je razložil in nadaljeval: »Štajerci pritrkavanju pravijo trjančenje, Gorenjci v okolici Bleda poznajo izraz nabijanje, potem so še izrazi klenkanje in pinkanje. To je glasba, ki je v Sloveniji znana že 600 let, obstaja okoli 400 melodij, nastajajo tudi nove.«
Za seboj je imel težko mladost
Vrsto let si je prizadeval, da bi lahko mladi navdušeni pritrkovalci vadili na miniaturnih zvonovih, in na koncu se mu je želja uresničila. »Vaje so zdaj nekoliko lažje, saj imamo na voljo miniaturne zvonove, ki pa tudi niso tako majhni,« nam je konec lanskega leta razlagal Blejc. Aprila pred petimi leti nam je na kratko predstavil začetke svoje življenjske zgodbe. Imel je zares težko mladost. Izhajal je iz revne družine, oče, ki je bil pismonoša, je umrl star komaj 37 let.
Bil je najstarejši od treh otrok, mama pa je bila brezposelna, in tako so se komaj preživljali. Po drugi svetovni vojni, ko so se vrnili domov, so naleteli na popolnoma izropan dom. A vse to Blejca ni ustavilo. Že leta 1946 se je priključil vsem tistim, ki so se ukvarjali s pritrkavanjem. Dve leti pozneje je uradno stopil še med mengeške gasilce.
88
let je doživel Franc Blejc.
let je doživel Franc Blejc.
Ob njegovi 85-letnici ter 20-letnici občine Mengeš mu je leta 2015 Zveza kulturnih društev občine Mengeš posvetila izdajo knjige Pesem mengeških zvonov – o pritrkavanju v Mengšu avtorjev Nataše Vrhovnik Jerič, Ivana Sivca, Jožeta Vahtarja in Primoža Hienga.
