Genska banka dreves je vse revnejša
Travniški visokodebelni sadovnjaki na Goričkem pa tudi drugod po Sloveniji so imeli v preteklosti za lastnike dve zelo pomembni vlogi. Na sadnih drevesih so pridelali veliko sadja, pod drevesi pa so lahko naši predniki kosili travo za krmo za živino. Tudi zato to ime – travniški visokodebelni sadovnjaki.
V duplih sadnih dreves so svoj življenjski prostor našle ptice, kot sta smrdokavra in veliki skovik, na travniških površinah, pod drevesi, različne vrste rastlin, kot sta gorski narcis in navadna kukavica, ter številne žuželke, kot so čmrlji in čebele samotarke, ki se prehranjujejo na cvetočih rastlinah in gnezdijo v tleh.
S propadanjem sadnih dreves ne izgubljajo življenjskega prostora samo ptice in druge živali v sadovnjakih, ampak tudi človek.
Po opuščanju pridelave sadja in krme v travniških visokodebelnih sadovnjakih, predvsem pa po opuščanju kmetovanja na majhnih kmetijah in po uporabi večje mehanizacije pri košnji travnikov se je veliko sadnih dreves izkrčilo ali pa se je popolnoma prenehala nega dreves. Posledično se je na veliko jablanah razširila bela omela, ki sadnemu drevju zelo škoduje.
Majhni grmički
»Bela omela je polzajedavska rastlina, ki je po drevesih vidna v obliki majhnih zimzelenih grmičkov. Ko enkrat seme bele omele pristane na veji, razvije v steblu drevesa korenine in v njem ostane do konca njegovega življenja. Pri rasti iz drevesa črpa vodo in mineralne snovi, s tem pa zavira njegovo rast. Če se preveč razširi, drevo zaradi izčrpanosti propade oziroma se posuši,« pravi Gregor Domanjko, naravovarstveni svetnik v JZ Krajinski park Goričko.
Belo omelo širijo ptice, ki po drevesih iščejo njene plodove in jih pojedo.
»Najpogosteje lahko belo omelo opazimo na jablanah v travniških visokodebelnih sadovnjakih in na robinijah, po domače akacijah. Predvsem jablane so zelo dovzetne za belo omelo. Na Goričkem raste še na slivah, lipovcih, brezah, vrbah in rdečem boru. Belo omelo širijo ptice, kot so cararji in brinovke, ki po drevesih iščejo plodove bele omele, majhne bele jagode, in jih še na istem drevesu ali v neposredni soseščini pojedo. Neprebavljena semena na drevesih tudi izločijo. Iz njih se razvije rastlina, se razširi v notranjost drevesa in v nekaj letih se na njih pojavijo zeleni grmički s plodovi. Življenjski krog se zaključi in drevo začne hitreje propadati, kot bi sicer po naravni poti,« še pravi.
Bela omela je polzajedavska zimzelena rastlina.
Če se po drevesu preveč razširi, to zaradi izčrpanosti propade.
Predvsem jablane so zelo dovzetne za belo omelo.
Trdožive stare sorte
S propadanjem sadnih dreves pa ne izgubljajo življenjskega prostora samo ptice in druge živali v sadovnjakih, ampak tudi človek. Izgubljamo namreč gensko banko različnih sort dreves. Tradicionalne ali stare sorte sadnih dreves so veliko manj občutljive za napade žuželk. Ker v primerjavi z intenzivnimi nizkorastočimi jablanami pozneje cvetijo, so manj dovzetne za pozebo in druge pojave, ki čedalje pogosteje spremljajo podnebne spremembe. Tako je izjemno pomembno, da sadna drevesa negujemo in jim redno ter pravočasno odstranjujemo belo omelo.
26. APRILA bo prikaz rezi visokodebelnih sadnih dreves.
»Več o negi sadnih dreves v travniških visokodebelnih sadovnjakih lahko zainteresirani izvedo v petek, 26. aprila 2024, ko bomo v JZ Krajinski park Goričko skupaj s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota na kmetiji Kučan v Peskovcih izvedli praktični prikaz rezi visokodebelnih sadnih dreves, s tem pa zaznamovali tudi 4. svetovni dan travniških sadovnjakov,« je še napovedal Domanjko.
